S stavko proti »potopu energetike v brezno brez rešitve«

Sindikat energetike: Odločitve vodstev HSE in SDH so priprava na razprodajo ključnih delov slovenske energetike.

Objavljeno
16. marec 2016 21.11
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Ljubljana – Teš je samo en primer uničujočih potez v slovenski energetiki. Za odpuščanji, ki grozijo več kot 175 delavcem, stojita vodstvi Teša in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE); zadnje je sklenilo posojilo Evropske investicijske banke (EIB) poplačati z obveznicami po obrestni meri, ki bo HSE na letni ravni olajšala za 4,5 milijona evrov – to je ravno za toliko, kolikor potrebujejo za plače 175 ljudi v Tešu. Zato stavka.

Zaradi nakopičenih težav in neracionalnih odločitev v energetiki bosta prvi mož Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) Branko Sevčnikar in podpredsednik Valter Vodopivec jutri vladi, ki ji, enako kot upravam energetskih družb in nadzornikom, očitata popolno neodzivnost, posredovala napoved stavke. To ne bo klasična stavka, namenjena bitki za delavske pravice, plače in kolektivne pogodbe, temveč interesna stavka, s katero želijo preprečiti padec elektrogospodarstva v brezno brez rešitve, pravita.

HSE bo z izdajo 285-milijonskega paketa obveznic, neuradno po štiriodstotni obrestni meri, na letni ravni ob znesek, ki zadošča za plače presežnih v Tešu. Po podatkih iz noveliranega investicijskega programa (NIP6) je bila letna obrestna mera odplačanega 25-letnega posojila EIB skupaj s stroški za garancije 2,4-odstotna, kar je zelo ugodno. Podobno obrestno mero je imelo tudi odplačano posojilo Evropske banke za obnovo in razvoj. Kako uspešna bo izdaja obveznic, pravi naš vir, ni težko napovedati: precejšnje težave so z njimi, saj bo tudi zanje potrebna garancija. Malo verjetno pa je, da bi bila država pripravljena zastaviti energetske objekte oziroma izdati še eno poroštvo. Ceno napačnih poslovnih odločitev vodstva HSE bodo očitno morali nositi delavci Teša in najbrž tudi zaposleni v drugih družbah v skupini HSE.

Kje je končal dobiček?

HSE je leta 2014 odkupil skoraj 3900 gigavatih ur energije od Dravskih elektrarn Maribor (DEM) po dobrih 18 evrov, 991 gigavatnih ur od Soških elektrarn (SENG) po dobrih 43 evrov in skoraj 2800 gigavatnih ur elektrike od Teša po skoraj 59 evrov. Povprečna odkupna cena energije HSE znaša v tem primeru skoraj 36 evrov, pri čemer je povprečna prodajna cena 58,60 (za gospodinjstva) oziroma 52,70 evra za megavatno uro (za industrijo). Če bi HSE vseh skoraj osem tisoč gigavatnih ur proizvodnje elektrike prodal distribucijam, bi ustvaril 175-milijonski dobiček. Če bi jih prodal industriji, bi ga ostalo 130 milijonov evrov. Če prištejemo še 52 milijonov evrov večletnih bilančnih dobičkov, ki jih je HSE vzel Dravi, 8,5 milijona dobička iz leta 2014 in 7,5 milijona evrov od SENG ter kupnino za Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), bi dobiček HSE znašal 250 milijonov evrov. Znašal pa je 81 milijonov. Kje je razlika in kdo na HSE jo je pridelal?

Napad HSE na Teš

Kar se dogaja v Teš, je paralelna bitka proti upravi HSE, ki z izdajo obveznic neposredno ogroža delovna mesta v šaleški energetiki, posredno pa tudi svoja in v vsej skupini. Iz sindikalnih vrst že dolgo prihajajo opozorila, da so odločitve vodstev HSE in Slovenskega državnega holdinga priprava na razprodajo ključnih delov slovenske energetike, razvojni načrt skupine HSE, ki so mu v SDH pritrdili, pa bolj kot na vizijo družbe spominja na likvidacijski načrt oziroma na scenarij, ki so mu že bili priča v Zasavju.

Opisano ter gonja za donosi in dividendami v delu slovenske energetike so poleg nakopičenih neracionalnih odločitev na področju sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) v škodo družb distribucije ter spornega vodenja in upravljanja skupine HSE zadostni vzroki za skorajšnjo stavko v elektrogospodarstvu.

Nujna vizija razvoja

O stavkovnih zahtevah je prezgodaj govoriti, pravita Sevčnikar in Vodopivec, a vrnitve ni, ker nasprotni strani ni do dialoga. Zaposleni v elektrogospodarstvu so odločeni, da stavka bo – tudi zato, da v državi hitreje poiščejo rešitev in koncept razvoja energetike, preden jo tuji vlagatelji, ki se sprehajajo po hodnikih energetskih družb, pokupijo. »Z dejavnostjo, ki pomeni temelj vsakega gospodarstva, se v Sloveniji nihče resno ne ukvarja, niti nima odgovora na vprašanje, kdo bodo leta 2018 lastniki v našem elektrogospodarstvu,« ugotavljajo v SDE. Zasavske energetske napake v prihodnjih tednih sindikalisti ne bodo ponovili. Odgovornosti za potop termoenergetskega bloka za Savo po tistem, ko ga je HSE nekaj let neuspešno prodajal Rusom, pred likvidacijo pa ga je bil pripravljen oddati za en sam evro, še ni prevzel nihče v državi – niti lastniki in še manj energetski menedžerji. Naraščanje energetske odvisnosti Slovenije je le voda na mlin trgovcem z elektriko.