Sij se bo še oziral po prevzemnih priložnostih

Skupina Sij vse od leta 2007, ko je prešla v rusko last, pospešeno vlaga v razvoj in posodobitev proizvodnje, s čimer so dodano vrednost povečali na skoraj 55.000 evrov. Jeseni 2014 so napovedali nov desetletni investicijski cikel, za katerega naj bi skupaj namenili od 350 do 400 milijonov evrov.

Predsednik uprave Slovenske industrije jekla – Sij Anton Černih je takrat izpostavljal predvsem posodobitve poslovanja, ki naj bi prinesle izdelke z višjo dodano vrednostjo, a ni izključil možnih prevzemov. In res je skupna Sij od takrat pridobila kar nekaj novih članov. Sij je kupil Perutnino Ptuj, Sistemsko tehniko in pred kratkim družbo Oro Met.

Sij je pred kratkim prek hčerinske družbe Ravne Steel Center kupil 51-odstotni delež družbe Oro Met, specializirane za izdelavo standardnih in nestandardnih orodij. Zakaj ste se odločili za ta nakup in kakšne učinke pričakujete od te naložbe?

To je pomemben korak k nadaljnji krepitvi naše vertikalne integriranosti ter postopnega prehoda k večjemu deležu končnih jeklarskih proizvodov v našem prodajnem portfelju. Družba Oro Met je namreč specializirana za izdelavo standardnih in nestandardnih orodnih plošč večinoma iz vhodnega materiala jeklarskega programa skupine (orodno jeklo Metala Ravne). Gre za dopolnjevanje ponudbe Sijevih družb, predvsem nadaljnje obdelave jeklarskega programa – Metala Ravne, saj je večina materiala, ki ga uporablja Oro Met, iz družbe Metal. Oro Met ima odličen tržni položaj v omenjenem segmentu in vse potenciale za nadaljnjo rast znotraj naše skupine.

Kot je mogoče razumeti, nameravate pridobiti še preostali lastniški delež v Oro Metu. Koliko vas bo torej skupaj stala ta naložba?

Gre za poslovno skrivnost, zato vrednosti naložbe ne razkrivamo.

Načrtujete še kakšen prevzem? V preteklost niste skrivali interesa po družbi Štore Steel.

Večkrat sem poudaril, da kot skupina vedno spremljamo, kaj se dogaja na jeklarskem trgu in kje so mogoče prevzemne priložnosti, še posebno v tistih segmentih, ki so jasno zapisani v naši strategiji dolgoročnega razvoja – torej krepitev vertikalne integriranosti, premik h končnim jeklarskim proizvodom – s tega zornega kota je zelo pomemben nakup družbe Sistemska tehnika in združitev treh podjetij na lokaciji Ravne na Koroškem v novo podjetje, Ravne Systems – ter optimizacija proizvodnega miksa za višjo dodano vrednost. Strategija je že pokazala pozitivne rezultate v letih 2014 in 2015 in ne vidim razloga, da bi tako nadaljevali naš razvoj.

Lani je Sij lastniško vstopil v povsem drugo industrijo – Perutnino Ptuj, kjer ste postali 77-odstotni lastnik. Zakaj ste se odločili za vstop v pridelavo mesa?

Sicer gre res za investicijo zunaj naše dejavnosti, ki pa je prvič aciklična jeklarski in drugič panoga s stabilnimi in visokimi denarnimi tokovi. V primeru Perutnine Ptuj bi bilo treba dodati še odličen tržni položaj, vrhunsko kakovost in prepoznavne blagovne znamke, kar vse vpliva na oceno potenciala te naložbe. Družba je finančno konsolidirana (12. aprila je bilo s konzorcijem slovenskih bank podpisano sindicirano posojilo v višini 73 milijonov evrov, ki Perutnini Ptuj omogoča predčasno zaprtje predhodnih omejitev iz lani sklenjenega sporazuma o finančnem prestrukturiranju), neto finančna zadolženost se je po naši dokapitalizaciji precej zmanjšala, finančni pokazatelji so odlični. Povsem realno zato pričakujemo še uspešnejše poslovanje Perutnine ter posledično tudi pozitivni vpliv na celotno skupino Sij.

Po uspešnem prevzemu družbe ste napovedali zamenjavo nadzornega sveta. Kdaj je mogoče pričakovati skupščino Perutnine?

Skupščina bo maja.

Kot je že bilo mogoče razumeti vaše izjave, bo po tej spremembi sledila tudi sprememba v vodstvu družbe. To naj bi se zgodilo konec februarja, a se še ni. Je še res, da se bosta morala iz uprave posloviti Roman Glaser in Tone Čeh?

O tem bo odločal novi nadzorni svet družbe, ki bo imenovan na skupščini delničarjev. Mi smo svoja pričakovanja o nadaljnjem upravljanju družbe že večkrat in jasno izpostavili.

Sij je od lani v novem desetletnem investicijskem ciklu, za katerega naj bi skupaj namenili od 350 do 400 milijonov evrov. Koliko ste za naložbe načrtovali letos in kam boste še vlagali poleg nakupa družb?

Letos nameravamo za naložbe nameniti okoli 50 milijonov evrov. Med večjimi naložbami bi bilo treba poudariti dokončanje nove linije za toplotno obdelavo nerjavne specialne pločevine na Acroni, ki bo končana sredi poletja in bo v drugi polovici leta pomembno vplivala na naše zmogljivosti povečanja proizvodnih obsegov v programu nerjavne specialne debele pločevine. Poleg tega je v polnem teku nova AOD-naprava za sekundarno metalurgijo prav tako na Acroniju, ki bo končana prihodnje leto.

Se bo moral Sij za naložbe še dodatno zadolžiti? V zadnjem letu ste izdali tako nove obveznice kot komercialne zapise.

Lani je Sij aktivno in uspešno nastopal na kapitalskem trgu, saj smo dvakrat izdali komercialne zapise – marca ter nato spet decembra – in enkrat obveznice, s čimer se naša neto finančna zadolženost ni bistveno povečala, saj je bil del sredstev namenjen poplačilu sedanjih finančnih obveznosti, del pa seveda zagotavljanju virov za naložbeni cikel v jeklarski diviziji. Pomembno je poudariti, da Sij že zadnjih pet ali šest let naložbene cikle v posodobitev proizvodnje financira večinoma s sredstvi iz ustvarjenega prostega denarnega toka, kar še potrjuje jasne namere strateškega lastnika po vlaganju v razvoj skupine ter dolgoročnem stabilnem in uspešnem poslovanju. Pravilnost zasnovane strategije in tudi vseh izvedenih naložb v posodobitev proizvodnje od leta 2007 vidimo zdaj, ko se številni evropski in svetovni jeklarji spopadajo z velikimi težavami zaradi nezasedenosti proizvodnih kapacitet, medtem ko imamo mi zelo veliko naročil, proizvajamo izključno za znanega kupca in kljub težkim zunanjim tržnim okoliščinam poslujemo finančno stabilno in z dobičkom.