Slovenci lani zbrali slabih 100 milijonov dolarjev

Lani so našteli za 95,6 milijona dolarjev investicij, ki so jih doma in v tujini prejeli slovenski ustanovitelji startupov.

tor, 14.03.2017, 16:40; spremenjen: 17:14

Ljubljana – Podatke o tem, kako uspešni so bila zagonska podjetja pri zbiranju investicij doma in v tujini, je že tretje leto zapored pripravila skupnost Silicon Gardens.

Soustanovitelj podjetja Zemanta Andraž Tori je ob predstavitvi rezultatov dejal, da so lani našteli za 95,6 milijona dolarjev (okoli 88 milijonov evrov) investicij, ki so jih doma in v tujini prejeli slovenski ustanovitelji startupov. Leto prej je bil ta znesek rekordnih 127 milijonov dolarjev (slabih 118 milijonov evrov).

Največ, 71,3 odstotka sredstev je prišlo od skladov tveganega kapitala, z 12,9 odstotki sledi množično financiranje, s katerim so Slovenci za uresničitev svojih idej zbrali 12,3 milijona dolarjev. Zanimivo pa je, da je po številu naložb prva država. Sledijo pospeševalniki, skladi veganega kapitala, zasebni vlagatelji in poslovni angeli ter množično financiranje.

»Približno 100 milijonov dolarjev investicij je realistični cilj tudi v prihodnje,« pravi Tori in dodaja, da pri naštetih investicijah prevladuje zdravo razmerje med začetnimi manjšimi in večjimi nadaljevalnimi investicijami.

Najuspešnejši pri zbiranju sredstev so bili Urban Mining Company (25 milijonov dolarjev), Layer (15 milijonov dolarjev), Iconomi (10,6 milijona dolarjev), nerazkrito podjetje (10 milijonov dolarjev) in Emotech (10 milijonov dolarjev).

Ameriški vlagatelji primaknili največ

Največ kapitala je lani prišlo iz ZDA (42,8 milijona dolarjev), sledi EU (30 milijonov dolarjev), le pet odstotkov pa ga pride iz Slovenije.

Kot ugotavljajo pri Silicijevih vrtičkih, so slovenska zagonska podjetja zelo dobra pri uveljavljanjo zadnjih tehnoloških trendov. Skoraj polovico vsega denarja (dobrih 44 milijonov dolarjev) so lani zbrala podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem strojne opreme. Sledijo spletniki (21,4 milijona dolarjev) ter strojno učenje (15,5 milijona dolarjev) in tehnologija blockchain (10,5 milijona dolarjev).

Lani se je le šest startupov – Lock and charge, Viar, Homey, Sentinel, Zenodys in Prospeh – opogumilo in se podalo v tuje inkubatorje oziroma pospeševalnike, kar je občutno manj v primerjavi s preteklimi leti.

Največ slovenskih zagonskih podjetij pristane v ZDA, četrtina jih ostane doma, nekoliko več pa v drugih evropskih državah.

Prvi samorog

Slovenija pa je dobila tudi prvega samoroga, kot imenujejo start-upe z ocenjeno vrednostjo več kot milijardo dolarjev. Ustanovitelja Outfit 7 sta pokazala, da je tudi slovenska podjetja mogoče prodati za veliko denarja.

Andraž Tori opozarja na nujnost sprememb pravnega in davčnega okolja za laže investiranje v zagonska podjetja. Foto: Jure Eržen/Delo

Tori je dejal, da je ekosistem vse bolj živahen in opozoril na potrebo po spremembah pravnega in davčnega okolja. »Zakonodajne ovire pri nagrajevanju z lastniškimi opcijami, zahteve po fizični prisotnosti investitorjev in toga investitorska zakonodaja omejujejo investitorje in otežujejo delovanje malih skladov tveganega kapitala,« opozarja, a hkrati dodaja, da posluh na strani države je, zato upajo na najboljše.

O tem, zakaj uspešni start-upi odhajajo v tujino je v blogu pisal Aleš Špetič, podjetnik, start-up mentor, ustanovitelj podjetja CubeSensors, nekdanji predsednik upravnega odbora Zemante.

Silicijevi vrtički so pregled dogajanja in vlaganja v zagonska podjetja doslej objavljali enkrat letno, po novem pa bo to mogoče spremljati prek portala dealbook.si, ki ga je pripravilo in ga gosti podjetje D-Labs.

Prijavi sovražni govor