Slovenski univerzitetni startupi uspešnejši od ameriških

Potencial akademskega podjetništva ni dovolj izkoriščen, zato bodo bolj sodelovali trije univerzitetni inkubatorji.

Objavljeno
11. junij 2015 16.19
honzak
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana − Ljubljanski univerzitetni inkubator (LUI), Tovarna podjemov − podjetniški inkubator Univerze v Mariboru ter Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UiP) so podpisali sporazuma o sodelovanju med univerzitetnimi inkubatorji. »Namen tega sporazuma je dvigniti akademsko podjetništvo v Sloveniji še na višjo raven,« je pri tem dejala direktorica LUI Lidija Honzak in dodala, da je potencial treh univerz večji, kot ga izkoriščamo.

»Potrebujemo uravnoteženo podporo akademskemu podjetništvu ter programsko podporo na področjih, kjer so trenutno prisotni ključni primanjkljaji. To sta predvsem vsebinska podpora fazi (tehnološkega) razvoja ideje in oblikovanja za trg primernega produkta oziroma storitve ter podpora pri dejanski komercializaciji na trgu,« je poudarila.

Kot pravi Honzakova, raziskovalne ideje, ki prerastejo v podjetniške, najbolj potrebujejo pomoč pri komercializaciji, zato so v LUI zasnovali program Raziskovalec, v katerem je vključenih pet takih idej.

Vodja inkubatorja pri Tovarni podjemov Jure Verhovnik je dejal, da jim bližina meje omogoča povezovanje s kolegi iz Avstrije in Madžarske oziroma povezovanje treh držav, kar izkoriščajo za razvoj novih storitev za podjetnike začetnike. Tudi v UiP imajo izkušnje čezmejnega sodelovanja. Po besedah Dorijana Maršiča pa je v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami njihova najodmevnejša aktivnost Podjetna Primorska, v kateri je nastalo več kot 300 podjetniških idej, od tega se jih je 65 razvilo v podjetja, nekatera so se internacionalizirala.

Kar 90-odstotno preživetje

Univerzitetni inkubatorji so doslej podprli 260 zagonskih podjetij. »Pohvalimo se lahko s kar 90-odstotnim preživetjem startupov, kar je več kot v Silicijevi dolini, in skoraj 700 delovnimi mesti, ki so jih ustvarili,« je povedala Honzakova. Potencial univerzitetnih startupov so prepoznali tako domači kot tuji investitorji in vanje investirali kar 23 milijonov evrov.

Več multidisciplinarnosti

Sodelovanje med inkubatorji bo pomenilo prenos dobrih praks, spodbujanje prehoda mentorskih kadrov s strokovnega in poslovnega področja, krepitev mreže koordinatorjev na vseh fakultetah, podpora oblikovanju medfakultetnih in meduniverzitetnih akademskih podjetniških timov, okrepljenih z zunanjimi (tudi mednarodnimi) člani. Še naprej bodo usmerjeni v uporabo visokotehnološkega znanja, krepitev inovativnosti, preseganje meje med panogami, preseganju akademske hierarhije, vključevanju kakovostne podpore s strani praktičnega podjetništva oziroma podjetnikov, intelektualno lastnino ter posebej prilagojen pristop za akademsko sfero.

Prva skupna aktivnost bo dodelan program, ki ga bodo posredovali resornim ministrstvom, saj zavzemajo za nov način financiranja v novi finančni perspektivi.