So OI za domače ponudnike res prevelik zalogaj?

S kitajsko družbo Peak ima OKS pogodba o opremljanju olimpijske reprezentance podpisano do leta 2022.

Objavljeno
15. april 2016 17.30
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Ljubljana – Slovenske olimpijce, od športnikov do spremljevalcev, ki so del uradne reprezentance, od olimpijskih iger leta 2012 opremlja in jih bo vse do leta 2022 kitajsko podjetje Peak. Gre za eno od vodilnih kitajskih podjetij na področju športnih oblačil in obutve, pojasnjujejo v OKS.

Kitajski Peak, ki ga ne gre zamenjati s švedsko Peak Performance, je blagovna znamka za oblačila in obutev s sedežem v Qunzhouju v provinci Fujian, ter eno izmed najhitreje rastočih obutvenih podjetij. Peak je v Londonu opremil sedem olimpijskih reprezentanc, za Rio ima podpisane pogodbe z desetimi državami: z Novo Zelandijo, Ukrajino, Slovenijo, Ciprom, Jordanijo, Libanonom, Nigerijo, Egiptom, Alžirijo in s Palestino. Močno je prisoten v košarki, sodeluje z NBA in je uradni partner/opremljevalec FIBA. Sklenjenih ima najmanj 20 individualnih pogodb z igralci v NBA, glavna zvezda je Tony Parker. Peak je pokrovitelj srbskih, črnogorskih, nemških, avstralskih, novozelandskih in iranskih košarkarskih reprezentanc.

Pogodba vredna 1,5 milijona evrov

Podjetje Peak je veliki sponzor olimpijske reprezentance Slovenije in bo opremil celotno slovensko olimpijsko reprezentanco, tako športnike kot uradne spremljevalce. V OKS pojasnjujejo, da so ga izbrali na podlagi svojih marketinških aktivnosti. Vrednost celotne pogodbe s Peakom je 1,5 milijona evrov.

Po ocenah OKS se nihče od slovenskih ponudnikov oblačil ne more primerjati s ponudbo, ki jo je za opremljanje slovenske olimpijske reprezentance ponudil Peak. Slovenski Toper ima od leta 2013 novega lastnika in odtlej z OKS ali s podjetjem Peak poslovno ni nikoli sodeloval, saj ni bil nikoli povabljen k oddaji ponudbe, pojasnjuje direktor poslovnega razvoja Topra Gorazd Mauri, nekdanji direktor trženja Smučarske zveze Slovenije.

V Topru nesodelovanje iskreno obžalujejo, saj bi bili verjetno, posebej ob sodelovanju s konzorcijem podjetij iz slovenske tekstilne industrije, olimpijsko reprezentanco sposobni opremiti, pravi Gorazd Mauri. In dodaja, da so se poslovneži iz nekaterih domačih podjetij o tem že večkrat pogovarjali, vendar so nekako obupali že nad samo idejo oziroma pobudo ali javno polemiko, saj so bile njihove informacije vedno take, da je posel s Peakom že zdavnaj oddan in da Peak (poleg brezplačnih oblačil) prispeva še zajetno vsoto denarja. Česar pa, tudi ob morebitnem skupnem nastopu, nikakor ne bi mogli zagotoviti.

Opremljanje športnikov

Gorazd Mauri se zaveda, da gre pri opremljanju slovenske olimpijske reprezentance za povsem poslovni odnos, a po drugi strani je domačim podjetnikom žal, da ne na strani OKS ne na strani države ni bilo izkazanega interesa, da bi slovensko reprezentanco opremljalo eno ali več slovenskih podjetij, ki so tesno povezana z uspehi slovenskih športnic in športnikov. S čimer bi po Maurijevih besedah v duhu nekega nacionalnega interesa slovenskim podjetjem omogočili prepoznavnost na tujih trgih in ustvarjanje poslovnih priložnosti.

Tudi v podjetju Co. Andraž nikoli niso dobili povpraševanja s strani OKS in direktorica Nataša Berginc niti ne ve, kako izgleda tovrstno sodelovanje oziroma opremljanje. Podjetje sicer opremlja ekipo Filipa Flisarja in še nekaj drugih športnikov, za katere so za olimpijske igre naredili oblačila po predpisih OKS. Za »svoje« športnike naredijo tekmovalne drese v okviru redne pogodbe opremljanja in se ne plačujejo. Svečena oblačila pa so za zadnje igre tudi njihovi športniki dobili od Peaka, prej pa so jih izdelali pri Andražu in so jim jih delno plačali. Ko so izgubili na poti opremo, so jim škodo povrnili.

Pravilo čistosti prizorišč

Na olimpijskih igrah pri športnih oblačilih velja pravilo čistosti prizorišč, po katerem Mednarodni olimpijski komite (MOK) prepoveduje označbe sponzorjev na opremi, v kateri na olimpijskih igrah nastopajo športniki. MOK je namreč lastnik tako samih Olimpijskih iger kot tudi olimpijskih blagovnih znamk.

Športniki kljub temu lahko tekmujejo z opremo, ki jo sicer uporabljajo. Je pa velikost logotipa proizvajalca opreme ali športnega oblačila/obutve določena s posebnimi pravili, ki se od športne panoge do športne panoge razlikujejo. Strokovna služba OKS ima sicer pregled nad podpisanimi pogodbami nacionalnih športnih zvez in športnikov z njihovimi opremljevalci. V kateri specialni opremi bodo športniki nastopili na tekmovališču pa se dogovarja OKS in nacionalna panožna športna zveza.

Rokometaši s Kempo

Rokometna reprezentanca bo na primer igrala v dresih svojega opremljevalca Kempa, glede športne obutve pa OKS to prepušča igralcem in Rokometni zvezi Slovenije. Že v dodatnih kvalifikacijah pa je bilo moč videti, ugotavljajo v OKS, da dresi RZS upoštevajo vsa priporočila OKS o uporabi slovenskih športnih barv.

Toper nastopa na izjemno konkurenčnem trgu, ob omejenih sredstvih za sponzorstva se po besedah Gorazda Maurija tako trudijo po najboljših močeh pomagati slovenskim športnicam in športnikom. Tako so uradni opremljevalec slovenske deskarske reprezentance in reprezentance v smučarskem krosu, s posebnimi popusti pa hkrati omogočajo nakup oblačil številnim klubom po Sloveniji, saj se zavedajo, da tudi slednji (ob vseh stroških s treningi in tekmovanji) le stežka investirajo v športna oblačila.

Pri opremljanju reprezentanc SZS Maurija žalostijo pravila FIS, ki ne dovoljujejo nastopa na olimpijskih igrah v njihovih oblačilih, kljub temu da so ravno oni tisti, ki jih »oblačijo« oziroma investirajo v njih prek vseh tekmovalnih sezon. Želi in upa, da se to spremeni, a se zaveda, da se to verjetno ne bo zgodilo kmalu, saj so interesi močnih mednarodnih korporacij oziroma opremljevalcev posameznih nacionalnih olimpijskih komitejev daleč pred opremljevalci posameznih panog, ki so pogosto manjša podjetja, kot je na primer Toper.