Tiskane izdaje
Omemba besede kartel misli pogosto ponese v Južno Ameriko ali denimo Mehiko, kjer je bliskovita akcija ameriških specialnih enot pozimi »odrezala glavo« morda največji mamilarski združbi do zdaj, ko je ulovila legendarnega vodjo Joaquína Guzmána, bolj znanega po vzdevku El Chapo.
A to je zgolj ena izmed dobljenih bitk proti mamilarskim kartelom, medtem ko podatki svetovnih zdravstvenih organizacij jasno kažejo, da oblasti še naprej izgubljajo »vojno proti mamilom«. Precej uspešnejše so v boju s popolnoma drugačnimi karteli, v katere se združujejo velike svetovne korporacije z namenom, da nadzorujejo cene na trgu, izrinjajo konkurenco in kujejo višje dobičke.
Kartel vseh kartelov
Vse bolj aktivna na tem področju je evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, ki bi utegnila še letos izreči najvišjo kazen v zgodovini. Pod drobnogledom bruseljskih preiskovalcev so se znašli velikani med proizvajalci tovornjakov – Iveco, Scania, Daimer, Volvo, Daf in Man –, ki so med letoma 1997 in 2011, menda manipulirali s cenami ter usklajeno zavirali tehnološki razvoj pri porabi goriva in izpustov škodljivih plinov, kar je v smislu škandala »dizelgate« še posebno občutljivo področje.
Posledice družnega določanja cen šesterice, ki obvladuje skoraj sto odstotkov trga tovornjakov, segajo torej tako na okoljsko področje, saj so tovornjaki odgovorni za četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov od transporta, kot tudi v vsakdanje življenje Evropejcev.
Po evropskih cestah se namreč vozi več kot 600.000 tovornjakov, ki so večinoma v lasti malih ali družinskih transportnih podjetij. To pomeni, da so se višje cene pri proizvajalcih tovornjakov najverjetneje prelile v cene transporta in s tem v zneske na računih, ki jih potrošniki poravnajo ob vsakdanjih nakupih vsega od hrane, obutve, oblek do pohištva.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Tudi zato bodo v Bruslju najverjetneje ostri pri izrekanju kazni. Ušel jim bo le Volkswagnov Man, ki je prevzel vlogo žvižgača in kartel prijavil oblasti. Sodni boj proti kazni pa napoveduje Scania, prav tako pod okriljem »Das Auta«, preostali so se nekako sprijaznili z usodo. Nizozemski Daf je za plačilo kazni prihranil okoli 850 milijonov evrov, nemški Daimler je dal na stran 600 milijonov evrov, italijanski Iveco 450 milijonov evrov, švedski Volvo pa 400 milijonov evrov.
Rezervacije za plačilo kazni dosegajo skupaj 2,3 milijarde evrov – to je kar 200 milijonov evrov več od celotnega neto dobička slovenskih družb v lanskem letu in približno 900 milijonov nad najvišjimi izrečenimi globami na tej strani Atlantika do zdaj. A kazen bi lahko bila še precej višja, saj v Bruslju lahko člane kartela oglobijo v višini deset odstotkov letnih prihodkov, kar bi za omenjeno skupino industrijskih velikanov zneslo vrtoglavih 10,7 milijarde evrov.
Skušnjava pogosto večja
Prav analiza cenovnih gibanj preiskovalcem omogoča, da naletijo na sporna delovanja kartelov. V okolju popolne konkurence, bi morale cene namreč slediti gibanju stroškov podjetij – če se cene surovin časovno spreminjajo, se morajo spreminjati tudi prodajne cene. In ker imajo podjetja različne stroške, bi se morale cene njihovih izdelkov razlikovati. Pri kartelnem dogovarjanju ni ne enega ne drugega. Prvič, cene so usklajene, in drugič, postavljene so tako visoko nad stroške, da gibanju zadnjih pogosto ne sledijo.
Takšne vzorce poskušajo prepoznati vse bolj premeteni analitični programi ameriških in evropskih regulatorjev konkurence. V ZDA so pred kratkim ugotovili cenovno dogovarjanje kartela 40 proizvajalcev rezervnih avtomobilskih delov. Skupne kazni so dosegle 2,7 milijarde dolarjev, od tega v Evropi okoli 140 milijonov evrov.
Najodmevnejši oziroma najbolj oglobljeni kartel v Evropi prihaja s trga televizijskih zaslonov in računalniških monitorjev. Desetletno prirejanje cen katodnih cevi, ki so nekoč predstavljale od 50 do 70 odstotkov končne cene televizijskega sprejemnika, bo nizozemski Philips, južnokorejski LG in peščico drugih stalo 1,41 milijarde evrov glob (Evropsko sodišče je kazni potrdilo lani jeseni).
Toda visoke kazni na poslovanje kršiteljev nimajo velikega vpliva. Še več, v prvih dveh mesecih po izrečeni kazni decembra 2012 je delnica Philipsa pridobila približno 20 odstotkov vrednosti. Prihodki so med letoma 2012 in 2015 ostali stabilni, čisti dobiček pa se je povečal za skoraj trikrat na 645 milijonov evrov.
Kljub grožnji zaradi visokih kazni se prirejanje cen očitno še vedno izplača. Nizozemski velikan je bil po aferi s katodnimi cevmi vpleten v še vsaj dva primera kartelnega dogovarjanja. In tako bo, dokler varuhi konkurence ne bodo odločneje stopili na prste odgovornim osebam v podjetjih. Pot naprej kažejo ameriški kolegi, ki so v primeru kartela proizvajalcev avtomobilskih delov, poleg izrečenih kazni ovadili še 59 menedžerjev.
Slovenski karteli
⚫ Žičničarji (RTC Krvavec, Unior, ATC Kanin, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje, RTC Žičnice Kranjska Gora in Združenje slovenskih žičničarjev – GIZ) so se skoraj desetletje usklajeno dogovarjali o cenah dnevnih smučarskih vozovnic, nad višino katerih še zdaj benti prenekateri smučar, seznanjen s ponudbo v drugih alpskih državah. Datum odločbe AVK: 21. maj 2010.
⚫ Veletrgovci z zdravili (Kemofarmacija, Salus, Farmadent in Gopharm) so se štiri leta dogovarjali o višini cen zdravil pred prodajo javnim lekarniškim zavodom. Datum odločbe AVK: 14. oktober 2013.
⚫ Gradbeniki (GH Holding, Tames in Begrad) so se po ugotovitvah AVK dogovarjali o oddaji ponudb za javno naročilo gradnje mariborske urgence, ki je menda omejevala konkurenco. Na razpisu so zmagala s ponudbo v višini 18,7 milijona evrov, ki so jo v pogajanjih z ministrstvom znižali na 13,3 milijona evrov. Datum odločbe AVK: 8. junij 2015.
Skladno z zakonom lahko AVK podjetjem kršiteljem izreče globo v višini do deset odstotkov letnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kršiteljici odgovorni osebi pa od 5000 evrov do 10.000 evrov; če je storjeni prekršek posebno velik, pa od 15.000 do 30.000 evrov. Od leta 2010 je za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov, in sicer kartele, AVK izrekla skupaj 1,152 milijona evrov glob podjetjem in 177.000 evrov odgovornim osebam v podjetjih.
