Tiskane izdaje
Na pojasnila Vzajemne o zastopanosti njenih članov po deležih ali odstotkih, koliko jih je iz Primorske, koliko iz Gorenjske, Koroške, Štajerske, čakamo že več kakor deset dni. Če so še v sredo dopoldne odvrnili, da bodo odgovore, če je »taka naša želja«, poslali, so čez pet ur ugotovili, da »na naša vprašanja še ne morejo odgovoriti«. Zdi se torej, da so osnovni podatki o regijski »zastopanosti« članov (zavarovancev) Vzajemne velika skrivnost, saj se zdi možnost, da se jih iz elektronskih datotek ne bi dalo razbrati, že skoraj nemogoča.
Res je, da jih nismo spraševali samo o tem, kako je v Vzajemni regijsko razporejena skoraj polovica Slovenije (teh 850.000 članov), ampak tudi, kako komentirajo poziv vlade, naj AZN opravi nadzor spornih volitev, in tudi, ali je Vzajemna vložila ovadbe zoper neznanega storilca zaradi nezakonitega zbiranja glasov podpore za določene kandidate ob volitvah v skupščino? To je namreč že pred časom razkril predsednik uprave Aleš Mikeln, ko je bila čudna volilna bitka še v velikem razmahu.
Iz odgovorov Vzajemne je zdaj mogoče sklepati, da so tudi sami »prijavili« svoje volitve: »Glede pregleda volitev, za katerega smo zaprosili AZN, vsi postopki še niso povsem končani in jih v tej fazi ne smemo komentirati, bomo pa o vsem posredovali informacije, ko bodo zadeve končane,« so sporočili.
Zahteve po pregledu
Videti je torej, da se povečuje število strank, ki zahtevajo pregled spornih volitev v skupščino Vzajemne. AZN je prijave dobila že v času, ko so bila volilna preigravanja še v najvišji prestavi, ne nazadnje smo jih o tem že februarja vprašali tudi z Dela, ko naj bi dobili prve tovrstne prijave. Aprila je državni svet (DS) podprl pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča glede spornih volilnih opravil za določanje kandidatov za volitve v skupščino Vzajemne in predlagal vladi ter AZN, naj jo proučita in nanjo odgovorita ter v skladu z ugotovitvami in svojimi pristojnostmi ustrezno ukrepata.
Prvega junija je tak poziv poslala tudi vlada. Kakor so nam odgovorili z vladnega urada za komuniciranje, je »pri prvotnem sklepu vlade pomotoma izpadel del, ki se nanaša na poziv agenciji, zato je bil izdan nov sklep, ki pa je bil posredovan tudi AZN«. Na vprašanje, ali potem tudi vlada dvomi o pravilnosti volilnih postopkov Vzajemne, pa so z vladnega urada odgovorili: »Vlada je sklenila, da glede na pobudo državnega svetnika Draga Ščernjaviča pozove AZN, da v okviru svojih pristojnosti izvede nadzor in preveri legitimnost kandidacijskih postopkov pri volitvah za člane skupščine Vzajemne. Dokler ni ugotovitev nadzora AZN, je vsakršno sklepanje o (ne)ustreznosti izvedbe kandidacijskih postopkov prenagljeno.«
AZN: Postopek še ni končan
Na AZN, ki jo vodi Sergej Simoniti, so načelni in poudarjajo, da so samostojna in neodvisna institucija, ki pri tem, kdaj in koga nadzoruje, ni »vezana na sklepe, stališča in navodila državnih ali drugih organov«. Sklicujejo se na 486. člen zakona o zavarovalništvu, ki določa to samostojnost in neodvisnost ... Predvidevamo, da so poziv vlade zdaj že prejeli, toda s podobnim vprašanjem, na kratko – kaj je bilo narobe z volitvami v skupščino Vzajemne – se na AZN ukvarjajo, saj so prve tovrstne »prijave« dobili že februarja in tiste iz državnega sveta aprila. Na AZN so kratki: »Postopek agencije še ni končan.« Na vprašanje, kdaj bi lahko bil končan, še pred počitnicami ali pa se bo zavleklo v jesen, na AZN odgovarjajo: »Zaradi varovanja zaupnih podatkov na podlagi 507. člena zakona o zavarovalništvu (ki določa obveznost varovanja zaupnih informacij) ne moremo podati odgovora.«
Ali lahko AZN zahteva razveljavitev volitev
Nekateri poznavalci zapletene situacije na Vzajemni pravijo, da bi bilo najbolj logično, če bi vlada ali ministrstvo za zdravje pripravila spremembo zakona, ki bi končala prakso, po kateri določena regijska interesna skupina obvladuje najvišji organ Vzajemne, njeno skupščino in s tem tudi sestavo organov upravljanja. S spremembo zakona bi se potem lahko zahtevala drugačna sestava skupščine, ki bi odražala sestavo članov Vzajemne. Potrebna bi bila na primer dva preprosta člena. Volitve 45 članov skupščine Vzajemne naj odražajo sestavo zavarovancev; če jih je iz Ljubljane na primer 30 odstotkov, naj jih bo 30 odstotkov skupščini. In drugič, volitve naj se po tem pravilu izvedejo v prihodnjih šestih mesecih. A za to se mora nekdo odločiti: ali AZN ali ministrstvo ...
O tem, kakšni so lahko sklepi nadzora Vzajemne – ali lahko zahteva razveljavitev volitev v skupščino in nove volitve, se na AZN niso izrekli. A brez posledic potencialno odkriti kršitelji le ne bi ostali, pojasnjujejo: »Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitev predpisov zakona o zavarovalništvu, na podlagi 302. člena zakona zavarovalnici z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da odpravi ali opusti določena dejanja.« Če nepravilnosti niso ugotovljene, pa po 301. členu zakona o zavarovalništvu agencija izda sklep o ustavitvi postopka.
