Tiskane izdaje
Ljubljana - Kaj nam je prinesla strategija pametne specializacije (SPS, S 4)? Gotovo devet strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (Srip), ki že delujejo in že v začetnih fazh obetajo nekateri zelo obetavne konkretne projekte. In ena od glavnih nalog strategije SPS in strateško razvojno-inovacijskih parntrstev (Sripov) je, da Slovenija razvija svoje glavne potenciale tam, kjer je najboljša in kjer se tudi zna povezati, so poudarjali na srečanju z novinarji na GZS pred konferenco - Povezovanje, kadrovski izzivi in vkljuečvanje v medanrodne verige - ki bo potekala v četrtek pod pokroviteljstvom Sripa MATPRO v Portorožu.
V Sripe združeni akterji so že zdaj dokazali, da so se uspeli osredotočiti na tiste projekte, kjer so najboljši in se tudi povezati, kar doslej v glavnem ni bilo samoumevno. Tako nastaja tudi kultura sodelovanja, julija potrjeni akcijski načrti kažejo usmeritve stripov. A pomembno je, da država pove, da to ni samo program te vlade, ampak tudi vseh drugih, je dejala Vesna Nahtigal, krovna koordinatorka Sripa MATPRO.
Že na zčetku dobri rezultati
Že v sedanji še bolj začetni fazi delovanja Sripov je tudi vse več dobrih rezultatov tako pri razvoju materialov, njihovi ponovni uporabi in seveda številnih drugih rešitvah. Na primer: povečuje se delež odpadnega aluminja, ki ga lahko ponovno uporabljajo, razvijajo se napredni nosilci motorjev, prototipi novih materialov, novih orodij, tudi za plastiko po tehnologiji in postopku 3D tiska kovin, mnogo naprednih končnih izdelkov.
Tako je Vesna Nahtigal poudarila, da je seveda zelo pozitivno, ker so se podjetja, znanstvene institucije in vlada oziroma ministrstva znala povezati v Sripe, saj se že zdaj kažejo izjemno obetavni rezultati.
Kot primer "dobre prakse" sodelovanj so izpostavljali tudi naša tri jeklarska podjetja, ki doslej niso sodelovala; zdaj, ko se prek Sripa povezujejo, se je izkazalo, kako izjemni so lahko njihovi potenciali: v EU in tudi širše.
Materiali, ki bodo nadomeščali strupene
Srip Tovarne prihodnosti je prav tako povezal slovenska raziskovalna in inovacijska znanja ter izkušnje iz industrijske in akademske sfere. Dr. Igor Kovač je izpostavil nekaj področij in tehnologij, ki so očitno že zelo prebojne: robotika, tehnologije vodenja, pametna mehatronska orodja, laserska tehnologija z naprednimi senzorji, nanotehnologija, fotonika, plazemski sistemi, sododbna proizvodna tehnologija za materiale, tudi tiste, ki bodo nadomeščali strupene materiale...Tovarne prihodnosti, pametne tovarne, ki jih bodo lahko naredili "na ključ", niso fantazija; nekatera sodelujoča podjetja že delujejo "pametno" ali izdelujejo "pametne" izdelke.
Velik problem so kadri
Poleg povezovanja in vključevanja v mednarodne verige je za naše Sripe in tudi našo prihodnost izjemno pomembno reševanje kadrovskih problemov. Brez ustreznih kadrov vseh teh ciljev ne bo mogoče doseči, tega se zavedajo podjetja in tega se mora zavedati tudi država. Na primer: če ne bomo takoj dobili ustrezne metalurške srednje šole, bomo imeli izjemne težave, je poudarila Vesna Nahtigal. Ob zavedanju, koliko ljudi iz metalurgije se bo v naslendjih nekaj letih upokojilo, bi bilo trebalo že zdaj motivirati otroke za te poklice, temu pa prilagajati tudi učne načrte...
Seveda je zelo izpostavljen tudi Srip Mobilnost, v katerega je stopil znan avtomobilski grozd GIZ ACS in Združenje za promet. Eden njegovih najbolj odmevnih projektov je Edison in kakor je dejala Tanja Mohorič, koordinatorica partnerstva Mobilnost, je to tudi eden največjih skupnih projektih, kar jih je Slovenija sploh kdaj imela. A kot kaže, ima projekt Edison še višje cilje, postal naj bi tudi inovativni center Edison, prostor skupnega inoviranja podjetij, raziskovalnih insitucij.
