Tiskane izdaje
Ljubljana − Po sobotnem, že 93. mednarodnem dnevu zadružništva se bo danes začel še teden zadružništva in socialnega podjetništva v Sloveniji. Zagnali ga bodo v mariborski Tkalki, v Mariboru in Ljubljani pa bo gost posvetov in srečanj Bruno Roelants, generalni sekretar Evropskega združenja zadrug Cecopa, ki se bo srečal tudi s poslanci v državnem zboru in z gospodarskim ministrom.
V Tkalki v Mariboru, kjer se bo teden zadružništva in socialnega podjetništva začel, bo delavnico vodil prav Bruno Roelants, ki je poleg tega, da je generalni sekretar Evropskega združenja delavskih industrijskih in storitvenih zadrug Cecopa, tudi eden vodilnih strokovnjakov za delavsko zadružništvo na svetu, a tudi soavtor knjige Kapital in past zadolževanja − Zadružništvo kot alternativa (Modrijan), ki smo jo v Delu že pred časom predstavili. Z Roelantsom bodo imeli »delovna« srečanja tudi v Ljubljani predstavniki vladnih projektnih skupin za zadružništvo in socialno podjetništvo, z visoko zadružniško avtoriteto pa se bodo sestali še člani parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter na koncu gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki ga je v Ljubljano na teden zadružništva tudi povabil.
Temeljna vrednota zadrug in zadružništva je enakost, ki zagotavlja v zadružniški ureditvi, da so vsi člani enako deležni njenih koristi: ekonomskih in razvojnih. In so zato lahko odgovor na drugo dejstvo, da namreč tudi po zadnjih podatkih le 0,7 odstotka svetovnega prebivalstva razpolaga s kar 44 odstotki bogastva, skoraj tri četrt populacije pa z le skromnimi štirimi odstotki. Diskriminacije pa so zelo prisotne tudi na drugih ravneh: od spola, starosti do religije in seveda družbenoekonomskih razmer. Zadruge so lahko vsaj delna rešitev za ta pereča vprašanja: danes namreč v že več kakor 2,6 milijona zadrug deluje več kakor milijarda članov zadrug, ki zaposlujejo 250 milijonov ljudi in ustvarijo 2,2 trilijona dolarjev letnega prihodka; toliko kot sedmo največje gospodarstvo na svetu.
Za zadruge, ki jim je tudi pri nas v tem tednu namenjene precej pozornosti, je ureditev jasna: za članstvo se odločimo prostovoljno, a ko smo zadružniki, velja − en član en glas. V svetu neenakosti igrajo zadruge pomembno vlogo, saj omogočajo pot iz revščine; neki zadružni projekt v Senegalu je na primer zmanjšal podhranjenost otrok za 35 odstotkov. Z zadrugami je mogoče delovati v vseh gospodarskih sektorjih: znane so posojilnice, zadružne in vzajemne zavarovalnice, socialne zadruge na področju zdravstva, različne potrošniške zadruge, seveda kmetijske zadruge, mlekarske, socialne, stanovanjske in gotovo veliko novodobnih.
Bo delavsko lastništvo magnet za DUTB?
Pred kratkim so ob Svetovnem forumu socialnega podjetništva v Milanu, ki se ga je udeležil tudi državni sekretar Tadej Slapnik, predstavili na Expu tudi prakse iz Slovenije. Sicer pa je strateški projekt spodbujanja socialne ekonomije in ekonomske demokracije pri nas še vedno ena od prioritet vlade. O nekaterih tekočih projektih govori v pogovoru za Delo državni sekretar Tadej Slapnik.
Na ravni ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) že deluje tudi posebna koordinacijska skupina, ki naj bi opredelila ukrepe za podporo socialnim podjetjem v različnih fazah njihovega življenjskega cikla. V pripravi so spremembe zakonov, kot sta zakon o socialnem podjetništvu in tudi zakon o zadrugah. Vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da so lahko različne turistične kooperative inovativen poslovni model, pomen pridobivajo tudi delavske zadruge, ki so lahko alternativni model tam, kjer imajo zaposleni interes za odkup podjetja ali so ga že odkupili.
Deloma so pobude za upoštevanje delavskih zadrug upoštevane tudi v strategiji upravljanja državnega premoženja, projektne in druge ministrske skupine, odgovorne za ta vladni projekt, si prizadevajo za celovit zakonodajni pristop, ki bi delavskolastniške alternative vključil tudi v delovanje slabe banke (DUTB), seveda pa tudi za spremembe zakonodaje, ki bo dala več konkretnih možnosti zaposlenim pri upravljanju in udeležbi pri dobičku.
