Vendar se nova direktiva EU o plačilnih storitvah (PSD2), ki bo poskrbela, da bodo vse banke v EU digitalno posodobljene, hitro bliža. Skrajni rok njene realizacije je postavljen januar 2018. A kdor čaka ali odlaša z zagotavljanjem združljivosti z direktivo PSD2, ki bo predvsem strankam prinesla nižje stroške transakcij in poslovanja, bo najverjetneje potegnil (naj)krajši konec. Konkurenca v bančništvu je večja iz tedna v teden.
Inovativno razmišljanje
Omenjena direktiva namreč predpisuje, da morajo banke na zahtevo komitentov ponudnikom plačilnih storitev omogočiti dostop do svojih sistemov in transakcijskih računov strank. Komitenti se bodo tako lahko izognili bankam in ponudnikom kreditnih kartic ter njihovim provizijam in za storitve plačali neposredno ponudniku plačilnih storitev.
Rezultat te spremembe bo temeljit pretres v svetu plačil. Spletne trgovine bodo uporabnikom omogočile plačila prek ponudnika plačilnih storitev, ki se bo pridružila možnostim, kot so kreditne kartice ali PayPal itd. Ob tem bodo lahko velika globalna podjetja, kot so Ryanair, Spar, Ikea in podobna, postala ponudniki plačilnih storitev in svojim strankam omogočila, da njihove storitve plačujejo brez stroškov provizij za kreditne kartice. Tudi tehnološki velikani, kot sta Apple in Google, lahko čez noč postanejo zelo dejavni na tem trgu, ker se jim bo to preprosto izplačalo.
Banke še imajo izbiro
Ocene kažejo, da je zaradi konkurence, ki jo bo omogočila direktiva PSD2, ogroženih od 20 do 25 odstotkov prihodkov bank. Banke, usmerjene v prihodnost, v teh spremembah vidijo priložnost. Tudi same bodo namreč imele možnost dostopa do transakcijskih računov komitentov drugih bank, kar jim bo omogočilo dostop do novih strank. Z novimi in inovativnimi poslovnimi modeli ter partnerstvi s podjetji, ki lahko učinkoviteje odgovorijo na potrebe posameznih segmentov trga, lahko banke poiščejo svojo (donosno) nišo.
Inovativne finančne ustanove si bodo prav tako prizadevale za digitalno preobrazbo svojega poslovanja in uporabo sodobnih tehnologij za doseganje boljše uporabniške izkušnje ter nižjih operativnih stroškov. Pripravljajo se, da postanejo del tako imenovanega gospodarstva vtičnikov API, v katerem se lahko neodvisne aplikacije, kot so aplikacije ponudnikov kreditnih kartic, novih ponudnikov plačilnih storitev ali aplikacije na, denimo, facebooku, hitro povežejo s temeljnimi bančnimi sistemi.
Te banke bodo najbolje pripravljene, da odgovorijo na vse več novih in prilagodljivih konkurenčnih ponudnikov, ki ogrožajo in bodo v prihodnje le še bolj ogrožali njihove prihodke. Banke se spet spopadajo z jasno izbiro: ali bodo v okolju, ki se bo oblikovalo po uvedbi direktive PSD2, aktivno konkurirale na trgu, ali pa bodo priča postopnemu izginotju svojih prihodkov.
Tehnološki in poslovni izziv brez miselnega preskoka nista mogoča
Izziv za banke je, kako v informacijske sisteme, ki so v središču poslovanja vsake banke, uvesti zahtevane spremembe. Gre za spremembe, ki so kompleksne, drage in zahtevajo veliko časa, kar je eden glavnih razlogov, zakaj banke ne morejo uvesti prilagodljivejših poslovnih modelov in tekmovati z novim valom finančnih tehnoloških podjetij.
Ustrezne rešitve
»Bančni svet je zdaj močno izpostavljen različnim ponudnikom, ki odžirajo prihodke iz tradicionalnega načina poslovanja. Banke morajo sprejeti direktivo PSD2 kot priložnost za veliko transformacijo poslovanja, s katerimi svoje osnovne storitve, kot je plačilo, dajo na razpolago tudi drugim uporabnikom. Z implementacijo napredne platforme Unified API lahko banka ustvari celoten ekosistem tako tretjih kot svojih rešitev in s tem posledično poveča obseg poslovanja. Tako banka, tudi s pomočjo drugih ponudnikov, postane na trgu prepoznana kot napredna in inovativna, kar je nujni pogoj za uspešno dolgoročno poslovanje,« komentira Matej Šošterič, direktor poslovanja za finančne tehnologije v družbi Comtrade Digital Services.