Tiskane izdaje
TS je na začetku avgusta oddal nezavezujočo ponudbo za nakup deleža v Telekomu Srbija in bil kot eden od osmih potencialnih kupcev pozvan v drugi krog privatizacijskega postopka. V TS postopkov ne komentirajo, navajajo le, da se evropski telekomunikacijski trg intenzivno konsolidira, da pozorno spremljajo dogajanje v regiji in iščejo nove strateške priložnosti. Verjamejo, da bi oba telekoma lahko uspešno izkoriščala medsebojne sinergije.
Neuradno pa je scenarij tak, da naj bi Apollo, prihodnji lastnik banke NKBM, dal denar, TS pa znanje - seveda z uradnim blagoslovom SDH. Ugiba se celo, da naj bi bila ustanovljena družba, v katero bi Apollo vložil denar, SDH pa delnice TS, v nadaljevanju pa bi Apollo tako vstopil tudi v TS. Uradno pa so iz SDH sporočili, da podpirajo vse aktivnosti TS, ki pozitivno pripomorejo k uspešnosti poslovanja in nadaljnjemu razvoju družbe.
Nadzorni svet SDH v zvezi z aktivnostmi pri oddaji ponudbe za nakup srbskega telekoma ni sprejel nobene odločitve, poudarjajo v holdingu, je pa uprava SDH na seji (na martinovo) v sredo nadzorni svet SDH seznanila o topoglednih aktivnostih TS. V SDH še dodajajo, da bo v nastajajočem letnem načrtu upravljanja naložb opredeljena tudi naložba TS.
Poleg Telekoma Slovenije in Apolla so med povabljenimi v drugi krog neuradno še (ruski operater) MTS (v lasti Sisteme), EBRD in skladi Advent International, Mid Europa Partners, Abu Dhabi Investment Authority in Colbeck Capital Management. Vendar seznam ni zaprt. Prejšnji teden je po pogovorih med predstavniki vlade in kitajskega telekoma državna sekretarka na srbskem ministrstvu za trgovino, turizem in telekomunikacije Tatjana Matić dejala, da se za Telekom Srbije zanimajo tudi Kitajci in da (še vedno) lahko odkupijo dokumentacijo za njegovo privatizacijo.
Pod ceno ga ne dajo
Po neuradnih srbskih virih naj bi se ponudbe za prodajani delež gibale okoli 1,2 milijarde evrov. Kar pa je za petino nižje od srbskih pričakovanj, ki so pri 1,5 milijarde evrov. Srbski premier Aleksandar Vučić je v teh dneh ponovil, da Telekoma Srbija pod ceno ne bodo prodajali. Če ne bodo dosegli dobre cene, Vučić ne bo srečen, saj bo družba imela resne probleme, v telekom je namreč treba ves čas vlagati, sicer na trgu ne more tekmovati.
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Rudolf Skobe je poleti napovedal, da bi se TS nakupne akcije v Srbiji lahko lotil le v sodelovanju z zasebnimi partnerji. Takrat je tudi poudaril, da bo Telekom Slovenije konsolidator ali pa konsolidiranec, Telekom Srbije pa je »zadnja priložnost, da Telekom Slovenije postane regionalni konsolidator«.
Povezovanja in iskanje sinergij so na telekomunikacijskem trgu že nekaj let stalnica. Za Telekom Srbije se tokrat ne zanimata ne nemški ne avstrijski telekom; ta je bil edini kandidat za nakup v prejšnjem poskusu prodaje, a je bila njegova ponudba za Srbijo prenizka. Avstrijski telekom je v Srbiji sicer prisoten s skupno slovensko-srbsko hčerinsko družbo Simobil in Vip mobile, vendar je mehiški lastnik že poleti napovedal, da se za Telekom Srbije ne bo potegoval, priložnosti pa bo iskal drugje v srednji in vzhodni Evropi.
Največji operater na nekoč skupnem jugoslovanskem trgu je sicer nemški telekom, ki je, tako ali drugače, lastnik hrvaškega, črnogorskega in makedonskega telekoma. S povezavo srbskega in slovenskega telekoma naj bi v regiji dobil močnega tekmeca. Vendar ob tem ne gre pozabiti, da je Deutsche Telekom prevladujoč tudi na Madžarskem in v Grčiji.
Nasprotovanje prodaji
Razpoloženje okrog prodaje telekoma je v Srbiji podobno, kot je bilo pred meseci v Sloveniji, ko je bil v prodajno-privatizacijskem postopku tukajšnji telekom. Javno mnenje poskušajo spremeniti tudi z napovedjo, da s prodajo ne bo zaslužila samo država, ampak tudi 4,8 milijona državljanov. Novi lastnik naj bi po isti ceni odkupil tudi 15 odstotkov delnic, ki so jih občani dobili, ko se je Telekom Srbije vrnil v srbsko državno lastništvo. (Srbski telekom je bil enkrat že privatiziran, kupila sta ga grški in italijanski telekom, ki pa sta ga potem vrnila.) Tako naj bi po izračunih borznih mešetarjev vsak občan dobil 37,5 evra, če bi bil državni delež prodan za 1,2 milijarde evrov oziroma 46 evrov, če bi bila dosežena želena cena 1,5 milijarde evrov.
Je pa srbsko ministrstvo za gospodarstvo že pred časom zanikalo namige, da bi Telekom Srbije lahko prodali na borzi, saj država tako ne bi mogla doseči najpomembnejšega cilja - prihodnjega razvoja družbe - ker vlada kupcu ne bi mogla postavljati zahtev.
