Tiskane izdaje
Izola – Stečajni upraviteljici Kraškega Zidarja Simoni Goriup in stečajnemu upravitelju Konstruktor Investa Silvu Zorcu včeraj ni uspelo prodati 4,2 hektarja velikega zemljišča izolske ladjedelnice. Nihče ni vplačal zahtevane varščino, zato je dražba, na kateri sta oba stečajna upravitelja skušala pridobiti 9,18 milijona evrov, odpadla. Verjetno se bo pri naslednji dražbi v nakup vmešala DUTB.
Veliko načrtov, ki so se izjalovili
Spomladi 2007 so lastniki Ladjedelnice Izola (iz skupine Galeb Grup) omenjeno zemljišče prodali Oil Metal Co. za 21 milijonov evrov. Ta pa je približno pol leta kasneje isto zemljišče in dodatne proizvodne hale družbe Inde v Kopru prodal Kraškemu Zidarju in Konstruktor Investu za 36 milijonov evrov. Indejeve hale v Kopru grdo propadajo in so jih pred nekaj tedni zasedli skvoterji.
Za območje izolske ladjedelnice pa od leta 2007 dalje še naprej skrbi Jahtni center Izola (ena od družb v lasti Galeb Grupa). To podjetje skrbi za remontna dela na turističnih in drugih manjših plovilih. Pri tem se sklicuje na dogovore ob prodaji, da bodo smeli nadaljevati dejavnost, dokler kupci ne bodo poskrbeli za nove projekte in vsebine.
Na tem območju in na sosednjem zemljišču Delamarisa je več družb (najbolj znana je pobuda Janeza Zemljariča pred leti) imelo velike turistične in nepremičninske načrte, ki pa so se izjalovili. V vseh teh letih v izolski občini niso niti naročili, kaj šele izdelali prostorskega načrta, iz katerega bi bilo jasno, kaj bi smel lastniki zemljišča tukaj početi. To je eden od razlogov za neuspešno prodajo zemljišča.
Spor med stečajnima upraviteljema in lastniki Jahtnega centra
Drugi razlog za to, da ni bilo kupcev niti za drugo dražbo (na kateri so znižali ceno s 15,6 na 9,2 milijona), pa je spor med stečajnima upraviteljema in lastniki Jahtnega centra iz Galeb Grupa. Jahtni center je po stečaju obeh družb nehal plačevati najemnino, ker ni imel zagotovila, da bi lahko dalj časa razvijal dejavnost na tem mestu. Stečajna upraviteljica Simona Goriup pa mu je zato odpovedala najemno razmerje.
Toda Jahtni center je (skupaj z družbo Ladjedelnica, d.d. v mirovanju) začel uveljavljati določena upravičenja. Sklicuje se na obratovalno dovoljenje, septembra 2013 pa je pridobil tudi vodno dovoljenja za uporabo vodne površine. Podjetje namreč še zmeraj uporablja pristaniško infrastrukturo in se sklicuje na 32. člen pomorskega zakonika, po katerem stečajni upravitelj ne bi smel prodati te infrastrukture.
Višje sodišče je ugotovilo, da podjetji v stečaju lahko prodajata zemljišče (razen pristaniške infrastrukture), ni pa jasno opredelilo, kaj vse sodi pod to infrastrukturo. Sodišče tudi ni našlo razlogov, da bi se Jahtni center (in Galeb Grup) lahko sklicevala na pravice do pristaniške infrastrukture, saj nimata sklenjene koncesijske pogodbe z lastnikom (državo ali lokalno skupnostjo).
Aleš Bohinec pa vztraja, da podjetje skrbi za ograjo, nadzira območje, popravlja in čisti obalo (neurja vsako leto povzročijo veliko škodo na tej infrastrukturi)... »Če bi morali mi zapustiti to območje, bi propadla dejavnost remonta plovil, hkrati pa bi dobili še eno zapuščeno in propadajoče območje, kakršno so proizvodne hale Indeja v Kopru. Mi smo seveda zainteresirani, da bi spet kupili to zemljišče, vendar bi se morali o vseh teh odprtih vprašanjih pogovoriti s stečajnima upraviteljema. V več kot dveh letih od uvedbe stečaja se stečajna upravitelja sploh še nista sestala z nami, da bi ugotovili, za kakšne probleme gre in kako bi lahko skupaj rešili zaplet,« je povedal Bohinec.
Ponovna dražba ali prodaja DUTB
Simona Goriup pa je dejala, da bodo območje ponovno dali na dražbo in da je ena od možnosti, da bi zemljišče prodali največjemu ločitvenemu upniku DUTB s pobotom dela terjatev, ki jih ima DUTB do obeh gradbenih podjetij v stečaju. Dokler območje ne bo imelo prostorskega načrta, bo vsak kupec kupoval »mačka v žaklju« oziroma zemljišče, ki bo čakalo na lepše čase. Zdaj zanj vsaj do določene mere skrbi Jahtni center.
Po besedah Simone Goriup so do konca lanskega leta unovčili za 9,5 milijona evrov stečajne mase Kraškega zidarja v stečaju, da so poplačali vse terjatve delavcev iz postopka prisilne poravnave ter njihove prednostne terjatve (skupaj 4,3 milijona evrov). Poplačali so tudi ostale terjatve dobaviteljev, ki so nastale v postopku prisilne poravnave.
Ob začetku stečajnega postopka Kraškega zidarja je bilo ugotovljenih za 248 milijonov evrov terjatev. Po vrednostih iz otvoritvene bilance znaša neunovčena stečajna masa še 46 milijonov evrov. Stečajna upraviteljica pričakuje, da bodo lahko poplačali vse ločitvene upnike in da bo ostalo nekaj premoženja tudi za poplačilo navadnih upnikov.
