Tovarna nogavic pozitivno prodaji naproti

Tovarno na Polzeli bodo kot poslovno delujočo celoto prodajali jeseni. Rezultati so spodbudni, a prihajata slaba meseca.

Objavljeno
03. julij 2017 19.01
SLOVENIJA,POLZELA,06.02.2012. TOVARNA NOGAVIC POLZELA.FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO.
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Več kot sto delavcev je trenutno zaposlenih v Tovarni nogavic Polzela v stečaju. Prvič, odkar so tik pred lanskim božičem pristali v stečaju, so zaradi dobrih rezultatov dobili pogodbe za dva meseca. A poslovna direktorica Metka Hrovat ostaja previdna. Julij in avgust sta namreč tradicionalno meseca izgub.

Sodišče je Polzeli konec januarja dovolilo nadaljevanje proizvodnje, nekaj tednov prej tudi prodaje. Danes imajo še enajst trgovin, nerentabilne, med njimi trgovino v Ljubljani, so zaprli. Načrtovane prihodke v prvih petih mesecih dela močno presegajo, čeprav so v proizvodnji začeli delali šele 20. februarja, potem ko so stari stroji stali od začetka stečaja po več dni pri –15 stopinjah Celzija. V tem času, ko niso poslovali, so naredili precejšnjo izgubo, ki pa so jo do konca maja že pokrili.

Maja so čisti prihodki od prodaje znašali 366.515 evrov, rezultat iz rednega delovanja 52.051 evrov, z upoštevanjem stroškov stečajnega postopka so maja ustvarili za 30.214 evrov dobička. V petih mesecih je družba v stečaju imela 1,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, rezultat iz rednega delovanja je bil 254.532 evrov, z upoštevanjem stroškov stečajnega postopka so pet mesecev delovanja skupno končali z dobičkom v višini 38.818 evrov, potem ko so načrtovali izgubo v višini 51.096 evrov.

Kot je v svojem rednem poročilu zapisal stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec, proizvodnja trenutno dela v večjem obsegu kot pred stečajem. Večina zaposlenih je prav v proizvodnji, v režiji namreč zaposlujejo le 15 ljudi. Aprila in maja so imeli povečan obseg dela, da bi zmanjšali zaostanke dobav tako za izdelke pod lastno blagovno znamko kot za tuje kupce, predvsem nemški Wilox, junija pa so izpolnjevali naročilo za nova kupca, Anito in Schiesser. Dobili so tudi nekaj novih tujih naročil, ki jih morajo izpolniti do konca julija, načrtujejo začetek pletenja izdelkov za zimo 2017/2018.

»Številke so prave, a ostajamo na realnih tleh«

Poslovna direktorica Metka Hrovat, ki je v Polzelo prišla že leta 2016 kot članica nadzornega sveta, kasneje pa postala tudi članica uprave, je z rezultati seveda zadovoljna, a previdna v napovedih: »Številke so seveda prave, a ostajamo na realnih tleh. Vendarle gre za podjetje v stečaju, ki ne more na primer poskrbeti za več kot nujno energetsko sanacijo. Zaradi stečaja imamo precej zvezane roke. Trudimo se biti uspešni, a ne smemo hoditi v oblakih. Gre za sezonsko delo. Prihajata meseca, ki sta tradicionalno meseca izgube. Dejstvo je tudi, da se nam bodo v teh mesecih povečale zaloge. Ker se nam v bistvu morajo, da bomo lahko septembra, ko zahtevajo trgovci na policah jesensko in zimsko kolekcijo, robo sploh dobavili.«

Zaposleni, ki so v družbi ostali, spomnimo, da je imela Polzela ob stečaju 220 zaposlenih, so zadovoljni. »Družbo imamo radi, smo ji pripadni. In vsak mesec, ko človek dobi plačo, je mesec dni manj, ko bi bil na borzi,« je povedala zaposlena. Hrovatova pravi, da imajo smele in pozitivne načrte, a da postajajo tudi bolj strogi: »Ne želimo več delati pod ceno. S tujimi kupci smo tako v kar težkih pogajanjih. Ampak raje zavrnemo kakšno delo, kot pa da bi delali izgubo.«

Prva prodaja jeseni

Tovarno nogavic v prihodnjih mesecih, predvidoma septembra, čaka prva prodaja. Prodajali jo bodo kot poslovno celoto, torej nepremičnine, premičnine (opremo), blagovno znamko. Sodišče je odločilo, da mora biti prodaja opravljena na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, izklicno ceno je postavilo na 2,8 milijona evrov. S prodajo sta se strinjala ločitvena upnika, to sta Republika Slovenija in SDH.

Da bi bilo premoženje prodano že v prvem poskusu, ni prav verjetno. Če se bo dobro poslovanje Polzele v stečaju nadaljevalo, pa bi tudi to lahko vplivalo na ceno, je dejala Hrovatova: »Izklicna cena je trenutno visoka. Z dobrim poslovanjem pa lahko vrednost podjetja zvišamo in mogoče bo komu žal, da ni prej kupil.« Ne računa na strateškega partnerja, ti namreč takih družb ne potrebujejo. »Treba se je znebiti velikih serij in sanj o nečem velikem. V Italiji imajo cel kup točno takih podjetij, kot je Polzela, pa dobro delujejo,« je še dejala Hrovatova.

Da zanimanje za Polzelo obstaja, je edino, kar je dejal Hohnjec. O konkretnih interesentih noče govoriti. Glede na dobre trenutne rezultate, pa je dejal: »Izjemno je pomembno, da upniki pravočasno predlagajo stečaj. Ko se še da kaj rešiti. Če je prepozno, družba ni več v kondiciji, zato bi sodišča morala prepoznati tako zahtevo upnikov. In tu v Polzeli je tak primer – stečaj je prišel v zadnjem trenutku.«