Trideset tisoč članov vidi prednosti OZS

Ljubljana – Dobro leto po ukinitvi obveznega članstva ima Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) okrog trideset tisoč članov. Pred ukinitvijo je bilo v OZS dobrih 50.000 članov.

Letos je izstop iz OZS napovedalo še okrog dva tisoč članov, izstopili pa bodo 1. januarja. Direktor OZS Danijel Lamperger pojasnjuje, da v prostovoljnih zbornicah in tudi društvih večinoma izstopajo enkrat na leto. Tako podjetja pač sploh lahko načrtujejo svoje aktivnosti.

Prijavo za izstop je tako treba pisno napovedati do 30. septembra, veljati pa začne z naslednjim letom. Na OZS nimajo posebnih formularjev, zadošča podpisana izjava člana z njegovimi podatki (člansko številko). Lampergar sicer pravi, da poskušajo izstopajočega obrtnika ali podjetnika s predstavitvijo prednosti članstva še prepričati – in so pri tem vsaj delno uspešni.

Tudi nove člane – letos več kot tisoč – pridobivajo v sistemu OZS s svojimi storitvami, prigovarjanjem. Nekateri novinci se sami oglasijo ali v ljubljanski centrali OZS ali na eni od 62 območnih zbornic, kamor pridejo po informacije. Te so na osnovni ravni brezplačne, »nadstandard« pa je brezplačen samo za člane. Ti se lahko udeležujejo strokovnih seminarjev, izkoristijo svetovalne službe na različnih področjih, od davčnega, prek delovno-pravnega, okoljskega, gospodarskopravnega področja (sestavljanje pogodb, prijave na javne razpise ipd.) do strokovnega v poklicnih/strokovnih sekcijah. Člani dobijo kartico ugodnosti, možnost skupinskega nastopa na sejmih in poslovnih srečanjih in seveda zastopanje na državni ravni.

Lamperger se zaveda, da je v gospodarski krizi lahko vsak izdatek visok. Zato tudi neplačnikov ne rubijo takoj, čeprav jih je med člani okrog petine. Direktor pravi, da pred izvršbo naredijo vse, da bi zaplet rešili drugače. Letos so do neplačnikov poslali šele opomine pred izvršbo. Zaveda se tudi, da ob prejemu opomina nihče ni prav zadovoljen. Številni so prepričani, da samo kakšne položnice niso plačali, potem pa se izkaže, da so članarino pozabili plačati že kdaj v preteklosti in je skupen znesek višji. Na odprte postavke opozorijo tudi ob izstavitvi mesečnih računov. Za zdaj pa niso še pri nobenem članu rubili.

Zaradi manjšega števila članov in nižje članarine ima zbornični sistem za okrog dve petini nižje prihodke. Te poskušajo po reorganizaciji tako OZS kot območnih zbornic po besedah Danijela Lampergerja nadomestiti z iskanjem notranjih rezerv, saj nočejo nižati ravni storitev ali zastopanja.

Zbornični sistem, ki je razvejen in tradicionalno služi vsem članom, za zdaj deluje povsem usklajeno in uspešno. V zbornicah imajo veliko dela s točkami Vem, ki pa jih za razliko od tistih na občinah, finančni upravi in Ajpesu država ne financira. Lamperger pravi, da to delajo v dobrobit podjetništva in članstva, ko to potrebuje kakršnekoli spremembe.

Problem točk Vem je vsebinski, razlaga Lamperger. Sama registracija je precej administrativno opravilo, ki ga lahko državne ustanove povsem korektno opravljajo. Ne znajo pa začetnikom ali tistim, ki kaj spreminjajo, pomagati pri vseh drugih obveznih opravilih – od pridobivanja številnih dovoljenj do izpolnjevanja drugih pogojev. V obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu pa imajo vse odgovore – zato pa hočejo, da se najde za to dejavnost sistemski vir financiranja, tak kot ga imajo za financiranje kmetijske pospeševalne službe. Ob vsem tem se Lamperger zaveda, da je prav vse to znanje njihova prednost.