Tiskane izdaje
Ljubljana – V vojno za Mercator je nepričakovano posegla banka Unicredit. Njena uprava zahteva prevetritev vseh poslov Mercatorja v zvezi z namero za prevzem Pivovarne Laško, kar AUKN označuje za zastraševanje in pritisk na upravo Mercatorja.
Zahteva Unicredita je prišla tako rekoč isti dan, ko so nadzorniki Mercatorja tehtali (odločali) o razlogih za in proti prevzemu Pivovarne Laško. Tudi zato so se pojavila ugibanja, ali je hotel Unicredit s svojo potezo preprečiti Mercatorjev prevzem Pivovarne Laško oziroma zavarovati za primer, če bi se prevzem vendarle zgodil. Vedeti je namreč treba, da je banka, ki je osemodstotna lastnica Mercatorja, vse od začetka odkrito zagovarjala prodajo delnic Agrokorju. Matični Unicredit je že oktobra lani pisno podprl Agrokorjeve prevzemne aktivnosti (zagrebška podružnica je njegova glavna financerka) ter izrazil pripravljenost za (so)financiranje projekta in pomoč pri reprogramiranju obveznosti.
»Čudim se, da se je Unicredit odločil za ta korak le dan pred sejo nadzornikov Mercatorja, med katerimi sedi tudi predstavnik Unicredita Štefan Vavti. Vavti bi pomisleke in argumente proti prodaji Mercatorja predstavil preostalim nadzornikom, tako pa se zdi, da je banka Unicredit s svojo zahtevo še enkrat dala vedeti, da kot matična banka Agrokorja ne želi ničesar več prepuščati naključju,« je menil predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.
Član uprave AUKN Marko Golob meni, da je v ozadju precej več kot le obrambni manever slovenskega dela Unicredita. V izjavi za Radio Slovenija je poudaril, da je predlog Unicredita za prevetritev vseh poslov Mercatorjeve uprave mogoče razumeti kot način pritiska na neodvisnost odločanja uprave Mercatorja, »nekakšno zastraševanje«, kar pa je razumljivo, glede na interese v ozadju, je izjavil Golob in spomnil, da je Unicredit v velikih finančnih težavah.
Kriza zarezala v dobiček
Nadzorniki Mercatorja so sprejeli tudi gospodarski načrt za leto 2012. Kljub pričakovanju zelo poslabšanih gospodarskih razmer Skupina Mercator načrtuje 3,3-odstotno rast prihodkov, ki naj bi prvič presegli tri milijarde evrov. Čisti dobiček naj bi bil za tretjino nižji od lanskega ocenjenega.
Nadaljevanje neugodnih trendov iz lanskega leta se bo izražalo v spremenjeni strukturi in obsegu potrošnje ter povečanih poslovnih in finančnih tveganjih, zato je uprava pripravila več protikriznih ukrepov in strateških projektov (ki že tečejo). Za letos načrtuje 15,7 milijona evrov čistega dobička, dividende pa bodo zaradi nižjih dobičkov predvidoma le tri evre bruto na navadno delnico. Bistvenih sprememb v številu zaposlenih ne predvidevajo. Zaradi velike negotovosti na globalnih finančnih trgih in na trgih, kjer skupina deluje, bo uprava preverjala izpolnjevanje in primernost gospodarskih načrtov vsako četrtletje posebej.
Uprava je nadzornikom predstavila tudi ocene lanskih poslovnih rezultatov: skupina je po oceni ustvarila 2,93 milijarde evrov čistih prihodkov iz prodaje ali 5,4 odstotka več kot leta 2010. Čistega dobička je bilo za 23,8 milijona evrov ali 21,6 odstotka manj kot leto prej.
