Tiskane izdaje
Ljubljana − Slovenska odškodninska družba (Sod) po današnji prvi seji nadzornikov še ni dobila nove uprave. Zamenjava vodstva pa bi bila lahko že 8. maja, ko se bo ponovno sestal nadzorni svet Soda. Kdo bo prevzel krmilo družbe, menda še ni povsem odločeno.
Čeprav se je napovedovalo, da bi prvi nadzornik Soda lahko postal Samo Lozej iz Pozitvne Slovenije, ki velja za človeka Zorana Jankovića, se to ni zgodilo. Nadzorni svet je namreč za predsednika izvolil Otmarja Zorna, za podpredsednika pa Aleksandra Mervarja; prvi spada v krog SD, drugi v krog Državljanske liste. A kot je mogoče neuradno izvedeti, ni nujno, da bo razdelitev funkcij ostala takšna.
Nadzorniki so menda imenovali skupino, ki bo evidentirala možne kandidate za novega šefa Soda. V igri zanj je še vedno Tomaž Kuntarič, ki ga podpira večina nadzornikov, ni pa sprejemljiv za Jankovićevo strujo PS. Ti so ta teden začeli omenjati ime sedanjega vršilca dolžnosti Iga Grudna, saj Zdenka Grozde za koalicijo ni bila sprejemljiva. Neuradno je mogoče slišati, da bo šlo za nekakšno izmenjavo: če bo novi šef Soda blizu PS, potem bo Zorn ostal prvi nadzornik, če bo imenovan Kuntarič, bi se lahko v nadzornem svetu začele spremembe.
Novela za lažje upravljanje
Da bi Sod do sprejetja klasifikacije naložb lahko laže upravljal državne kapitalske deleže, je državni zbor danes potrdil novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu. »Vlada se želi izogniti različnim interpretacijam zakonskih določb in poenostaviti upravljanje,« je pojasnila Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za finance.
Sporno je bilo zlasti določilo 38. člena, po katerem je Sod do sprejetja klasifikacije potreboval soglasje državnega zbora za izvajanje upravljavskih pravic za pomembnejše državne deleže. Po novem bo soglasje državnega zbora potreboval le še za razpolaganje z državnimi naložbami, katerih knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov oziroma četrtinski delež. Enako velja za državne upravljavske družbe. O vseh drugih upravljavskih pravicah bo lahko Sod odločal samostojno. Vendar pa bo moral do 15. maja sprejeti kodeks upravljanja, ki bo za vodstvo zavezujoč. Nadzorniki in vodstvo bodo za svoje ravnanje solidarnostno odškodninsko odgovorni. Državnemu zboru bo moral Sod vsak mesec poročati o svojem delu.
Opozicija je zakonu nasprotovala. »Ustvarjajo se razmere za nenadzorovano upravljanje državnega premoženja,« je dejal Jožef Horvat (NSi). Marko Pogačnik (SDS) pa je opozoril, da je 38. člen res neoperativen, da pa bi lahko to rešili s sprejetjem klasifikacije, ki pa jo je koalicija zavrnila.
Nekonsistentni obe strani
Pogačnik je izpostavil nekonsistentnost vladajočih strank, ker da sprememb, ki so jih zagovarjale še kot koalicijske stranke, niso vključile v novelo zakona, razen določila, da bo na poslovanje SDH lahko bedelo računsko sodišče. Med neupoštevanimi spremembami je tudi večja vloga opozicije pri imenovanju nadzornega sveta SDH. Kot amandma jih je zdaj predlagala SDS, čeprav je prav to rešitev, ko je bila še na oblasti, v državnem zboru zavrnila. Poslanci o dopolnilu sploh niso glasovali, ker novela spremembe člena o nadzornikih ni predvidela.
