Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se uprava Mercatorja ves čas intenzivno ukvarja z zadevami, ki ne spadajo med »tekoče posle«, je od vpletenih mogoče izvedeti le: v Mercatorju oziroma v prodajnem procesu slovenskega podjetja hrvaškemu konkurentu – nič novega.
Spomnimo, za izvedbo posla so ključni trije pogoji: da si kupec, hrvaški Agrokor, zagotovi mednarodne vire financiranja (v nakup bi moral vložiti okoli 240 milijonov evrov svežega kapitala, in ne posojila), da združitev dovolijo regulatorji na vsakem od trgov, na katerih trgovca poslujeta, in da se Mercator z bankami dogovori za prestrukturiranje dolga.
Iz Agrokorja še ni novic o tem, da bi imel Ivica Todorić denar na dosegu roke. Regulatorji so se že zakopali v postopke, ki pa bodo zaradi velikosti in pomena koncentracije lahko trajali več mesecev. Slovenski varuh konkurence, ki je pred kratkim še vedno zbiral dopolnitve k Agrokorjevi vlogi, se baje še ni odločil, ali bo uvedel postopek. Pogajanja z bankami – gre za več kot petdeset domačih in tujih financerk – pa, kot je slišati, intenzivno potekajo, in to hkrati po dveh scenarijih.
Prvi predvideva položaj, ko se transakcija z Agrokorjem ne izvrši in Mercator sam nadaljuje poslovno pot, drugi pa vključuje koncentracijo Agrokorjevega Konzuma z Mercatorjem, nove financerje in sinergije, ki bi jih prinesla povezava. Pogajanja so zapletena in trda, a po pričakovanjih naj bi se končala najpozneje do božičnih praznikov.
Dodatno delo, ki obremenjuje upravo Mercatorja, je obračunavanje s preteklostjo. Nadzorni svet družbe je pred tremi tedni ugotovil, da so na podlagi revizijskega poročila o poslih Debeljakove uprave v letih od 2007 do 2011 »podani razlogi za uveljavljanje odškodninske odgovornosti za škodo, ki je nastala Mercatorju, zato naj se začne s pripravo odškodninskih tožb proti odgovorni osebi«. Te še niso vložene, uradno se ne ve, za kakšne zneske bo šlo, po neuradnih informacijah pa bodo večdesetmilijonski.
