V Bisolu dela za štiri izmene, sedem dni v tednu

Prebold – Kljub mrtvilu na slovenskem fotovoltaičnem trgu ima skupina Bisol rekordno zasedene proizvodne kapacitete. Že v prvem polletju letošnjega leta je proizvedla večje število visokokakovostnih fotonapetostnih modulov kot v vsem zadnjem letu. V drugi četrtini leta se je obseg prodaje v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 22 odstotkov.

Julija povpraševanje po njihovih izdelkih še naprej raste, naročila iz tujine so se glede na isti mesec lani povečala za 217 odstotkov, sporočajo iz družbe. Obetavne so tudi napovedi za drugo polovico leto. Proizvodnja je polno zasedena in obratuje v štirih izmenah, vse dni v tednu. Zaradi povečanih potreb so letos na novo zaposlili tudi 37 ljudi.

Bisol je eden redkih svetovnih proizvajalcev med srednje velikimi in velikimi družbami, ki v vseh devetih letih svojega obstoja izkazuje pozitivne poslovne rezultate – kljub izjemno nestanovitnim razmeram na mednarodnem fotovoltaičnem trgu in pritiskom na nižanje cen. Povečuje obseg proizvodnje izdelkov kot tudi finančni rezultat. Hkrati pa intenzivno znižuje finančni dolg: saj je v zadnjih 18 mesecih kreditne obveznosti zmanjšal za polovico.

Medtem ko se je domači fotovoltaični trg skoraj popolnoma ustavil, v svetovnem merilu pa marsikateri konkurent propade, se skupina Bisol na tujih trgih krepi. Širi svojo prodajno mrežo in izvaža v več kot 55 držav po svetu. Tako kar 98,7 odstotka prodaje predstavlja izvoz, pretežno na tradicionalne evropske trge kot so Italija, Francija, Belgija in Velika Britanija. Z novimi projekti načrtuje širitev na trge nekdanje Sovjetske zveze, sklenila je pomembne distribucijske pogodbe s partnerji v skandinavskih državah, v Turčiji, na Baltiku, v severni Afriki in na Poljskem, izvaža pa tudi na manj poznane trge.

Rast investicij v solarno energijo v svetu spodbuja predvsem spoznanje, da gre za cenejši in trajnostni vir električne energije. Torej ne pričakovani finančni donosi na račun zagotovljenih odkupnih cen proizvedene električne energije, ampak prihranek pri stroških za elektriko, izraba zelene energije, avtonomnost in zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo tudi na območjih, kjer dostop do elektrodistribucijskega omrežja ni mogoč.