Tiskane izdaje
V njem so zapisali, da načrti ljubljanske družbe grobo posegajo v razvojne načrte Hita, o čemer so že v letu 2011 sezanili javnost. »Družba Hit še vedno predstavlja eno redkih solidnih podjetij na Goriškem, ki daje kruh več kot 1550 ljudem. Občina Šempeter-Vrtojba je ena izmed lastnic/-kov družbe Hit, zato upravičeno pričakujemo, da boste prisluhnili interesom družbe, ki še vedno predstavlja tudi paradnega konja slovenskega igralništva,«s o napisali v pozivu Turku.
Navajajo, da imajo sami načrte za izgradnjo večjega zabaviščnega centra, s katerim bi ne le ohranili Novo Gorico kot privlačno turistično-zabaviščno destinacijo, ampak bi jo umestili na zemljevid Evopre. Projekt zdaj, kot so zapisali, predstavlja jedro t. i. »zahodnega stebra«, ki v sprejeti Strategiji skupine družbe Hit (do leta 2020) povezuje vse Hitove kapacitete ob zahodni meji. V primeru izbire lokacije v Vrtojbi pa pričakujejo tvorno sodelovanje lokalne skupnosti. Opozarjajo, da decentralizacija in geografska razpršitev prirejanja iger na srečo ne omogočata doseganja investicijskih sredstev in znanja, potrebnega za prodor na bolj oddaljene trge. »Politika igralnih salonov v vsako slovensko vas je dobesedno pogubna za celotno slovensko igralništvo,« pravijo v Hitu.
Ugotavljajo tudi, da je napačna politika podeljevanja koncesij že večkrat v zgodovini slovenskega igralništva povzročila zaostreno konkurenco. Med drugim je povzročila, da so se igralni saloni dobesedno razpasli v neposredni okolici obstoječih igralnic in parazitsko izkoriščali svojo lokacijo. V primeru podelitve koncesije za igralni salon v Vrtojbi bi se prihodek ponovno zgolj prerazporedil in dodatno oslabil obstoječe koncesionarje. Zato so v Hitu prepričani, da bi dodelitev nove koncesije za tak salon povzročila takojšnje zaprtje druge največje slovenske igralnice centra Park v Novi Gorici. »To pa, med drugim, pomeni več kot 350 za vedno izgubljenih delovnih mest.«
V pismu na koncu navajajo, da je Hit v zaostrenih pogojih poslovanja še vedno posloval boljše od konkurence. Opozorili pa so tudi na previoske davke, ki jih mora plačevati družba. »Samo v letu 2012 smo plačali 42 milijonov igralniških davkov in dajatev (več kot 32 % od davčne osnove), in takšno skupno davčno breme v tej krizi je daleč pretirano. Še ena koncesija bi to stanje samo še otežila,« so zapisali.
