Tiskane izdaje
Maribor – V Cestnem podjetju Maribor (CPM) tudi tri leta od uvedbe stečaja niso posebej uspešni pri prodaji premoženja. Za upravno stavbo na Pobrežju so že štirikrat zbirali nezavezujoče ponudbe, vendar interesentov ni bilo, nič večjega zanimanja ni za premičnine.
Tudi na zadnji dražbi strojev in opreme namreč ni bilo nobenega kupca, tako da stečajnemu upravitelju Silvu Zorcu ne preostane drugega, kot da nadaljuje iskanje potencialnih kupcev. Upravno stavbo, ocenjeno na okoli enajst milijonov evrov – gre za skoraj popolnoma nov objekt, ki so ga vodilni v CPM končali, tik preden so bankrotirali – bo v prihodnje prodajal tudi po posameznih sklopih. Če ne bo uspeha, pa je pripravljen kompleks, ki obsega okoli petdeset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče in trinajst tisoč kvadratnih metrov zgradb, tudi oddati.
Znižati bo treba izklicne cene
Po Zorčevih besedah se ponuja možnost za sodelovanje s tajvanskim podjetjem za proizvodnjo baterij Shihlien Apex, ki so napovedali gradnjo oziroma najem prostorov. Ob lokacijah na Teznu in v Melju so si ogledali tudi prostore CPM na Pobrežju, vendar je po začetnih evforičnih napovedih – delegacija Mestne občine Maribor je v iskanju investitorjev v zadnjem letu kar štirikrat potovala na Kitajsko – projekt očitno zastal.
Kakorkoli že, da bi od skupaj 168 milijonov evrov dolga dosegli vsaj desetodstotno poplačilo, bo treba izklicne cene in nezavezujoče ponudbe nekoliko znižati. Še največ sredstev so zbrali s prodajo cestnih baz, za baze v Slovenski Bistrici, Lenartu in Otiškem Vrhu jim je uspelo iztržiti okoli poldrugi milijon evrov, v kratkem pa bodo na dražbi ponovno ponudili še cestno bazo Hoče.
Bazo, v sklop katere spadata tudi betonarna in asfaltna baza, so najprej ponujali po izklicni ceni 4,75 milijona evrov, nato so znesek še znižali za dvakrat po tristo tisočakov, vendar je niso prodali. Varščino sta sicer takrat vplačala dva interesenta, a do vrednosti, do katere so spuščali ceno, nobeden od njiju ponudbe ni sprejel, zato bo kupnina še nekoliko nižja oziroma bodo morebitne interesente iskali tudi z nezavezujočimi ponudbami.
Poplačilo za zaposleno
Največja upnika sta NLB in NKBM, terjatve pa so bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Sicer pa so bili nekdanji zaposleni v CPM – pred stečajem je bilo tam zaposlenih sedemsto delavcev – v nasprotju z večino drugih podjetij, ki so končala v stečaju, precej poplačani. Iz stečajne mase so namreč tri milijone evrov namenili za poplačilo prednostnih upnikov, še poldrugi milijon pa so iz prodaje premoženja namenili jamstvenemu in preživninskemu skladu, ki je delavcem del njihovih terjatev poplačal kmalu po stečaju CPM.
