Tiskane izdaje
Radenci - Stečajni postopek nad Vinogradništvom in vinarstvom Kapela d.d., ki se je začel maja letos, se je te dni nadaljeval z objavo končnega seznama preizkušenih terjatev. Prijavljenih terjatev je za slabih pet milijonov evrov, toda stečajni upravitelj Gregor Bele jih prereka več kot polovico.
Največja prerekana terjatev, ki skupaj z obrestmi znaša dobra 2,3 milijona evrov, pripada Tovarni močnih krmil (TMK) Črnci d.d., ki je bila do začetka stečaja Kapele njena večinska lastnica. Ker je tudi sama TMK v hudih težavah, jo utegne tolikšna nepriznana ločitvena terjatev pahniti v stečaj. Šlo naj bi za posojilo matere TMK Črnci hčerinski družbi Kapela d.d., toda ker ni našel posojilne pogodbe in drugih dokumentov, ki bi dokazovali obstoj te terjatve, je stečajni upravitelj Gregor Bele raje previden. »Prijava te terjatve je bila nenavadna in če v zvezi s kakšno terjatvijo ni dovolj podatkov, jo stečajni upravitelj načeloma že iz previdnosti prereka,« pravi in dodaja, da lahko TMK svoj prav v stečajnem postopku dokazuje s pravdo na sodišču.
Toda stečajni upravitelj se za nepriznanje terjatve TMK ni odločil samo zaradi pomanjkljive dokumentacije, ampak tudi zato, ker sta bili TMK Črnci d.d. in Kapela d.d. lastniško povezani družbi - Preko TMK Holdinga je večinski lastnik TMK Črnci Franc Podlesek z družino, TMK Črnci pa je bila stoodstotna lastnica Kapele d.d. »Če tako povezan lastnik v času, ko bi moral kot dober gospodar svoji družbi zagotoviti trajni kapital oziroma jo dokapitalizirati, družbi v težavah namesto tega da posojilo, takšno posojilo v primeru, da gre družba v stečaj, šteje za trajni kapital in ga družba ni dolžna vrniti,« pravi Bele. Možnosti, da bi TMK od svoje hčere v stečaju dobila dobra dva milijona evrov, so torej majhne.
Sicer pa je vprašanje, v kolikšni meri bodo poplačani tudi drugi upniki Kapele d.d.. Stečajne mase namreč ni veliko oziroma je njen večji del težko vnovčljiv. Sama družba je lastnica le nekaj več kot desetih hektarjev vinogradov, saj jih je imela več kot sto hektarjev zakupljenih od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Stečajni upravitelj bo teh deset hektarjev vinogradov prodajal posebej in vsaj za ta del premoženja bo zanimanja gotovo dovolj. Težko pa mu bo prodati leta 1956 zgrajeno okroglo vinsko klet, ki ni več primerna za sodobno kletarjenje in tudi ne bo imela več zaledja vinogradov. Poleg tega je v stečajni masi še nekaj vinogradniške opreme in strojev ter zaloga vina. Prodajni postopki se bodo začeli kmalu, pravi stečajni upravitelj.
