Tiskane izdaje
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) ni bil učinkovit pri obvladovanju denarnih tokov svoje skupine zaradi investicije v šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6). Že predračunska vrednost ene najdražjih naložb v Sloveniji ni bila določena v realni višini, kršili so se pogoji iz poroštvenega zakona, odpovedal je tudi nadzor.
Investicijska vrednost zdaj na 1,428 milijarde evrov ocenjenega Teša 6 se je v zadnjem noveliranem investicijskem programu, šestem, glede na predhodnega povečala za nekaj manj kot 126 milijonov evrov. Tako se je presegla vrednost 1,3 milijarde evrov, določena v zakonu o poroštvu Slovenije za 440 milijonov evrov posojila, ki ga je Teš najel pri Evropski investicijski banki.
Poleg investicijske vrednosti 1,3 milijarde evrov je bila zaveza tudi, da cena premoga iz Premogovnika Velenje ne bo presegla 2,25 evra na gigadžul (GJ). HSE po ugotovitvah revizorjev kot večinski lastnik premogovnika z nadzorom poslovanja ni poskrbel, da bo cena dosežena in pogoj izpolnjen.
Predračunska vrednost za Teš 6 je bila 637 milijonov evrov po stalnih in 691 milijonov po tekočih cenah − takrat so pri izračunu ekonomike v 40-letnem obdobju obratovanja upoštevali prodajno ceno elektrike 43,75 evra na megavatno uro (MWh), ceno premoga 2,25 evra na GJ ter povprečno lastno ceno elektrike 34,25 evra na MWh.
Že v prvi novelaciji investicijskega programa se je cena povzpela na 1,07 milijarde evrov, prodajna cena elektrike na 70 evrov za MWh, cena premoga je ostala enaka, povprečna lastna cena pa se je zvišala na 39,6 MWh.
Cene so se skozi vsako novelacijo programa spreminjale, v petem je bila vrednost naložbe 1,3 milijarde evrov, povprečna prodajna cena elektrike se je povzpela na 106,6 evra za MWh, povprečna lastna cena elektrike pa na 78,45 evra za MWh, cena premoga je ostala nespremenjena.
V zadnji, šesti različici pa se je vrednost naložbe povzela na 1,428 milijarde evrov, povprečna prodajna cena se je znižala na 96,8 evra za MWh, povprečna lastna cena elektrike pa na 66,9 evra za MWh, cena premoga je ostala nespremenjena.
Čeprav je cena premoga za izračun ekonomike v programih ostajala enaka, pa je Teš premog kupoval po drugačni ceni − npr. leta 2012 po ceni 2,667 evra za GJ, leta 2013 po 2,528 evra za GJ, leta 2014 pa se je večkrat spremenila, nazadnje je bila 2,95 evra za GJ.
Računsko sodišče ob predstavitvi poročila v avgustu ni objavilo celotnega poročila, saj je HSE nekatere dele poročila označila za poslovno skrivnost, kar pa so na sodišču dolžni spoštovati, poroča agencija.
Računsko sodišče: javnost ima pravico vedeti
Kot so danes sporočili z računskega sodišča, so na podlagi zahteve po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja pridobili možnost, da vsebinsko presojajo, ali gre v označenih delih res za poslovno skrivnost, katere razkritje bi družbi HSE lahko povzročilo večjo škodo. V okviru presoje zahteve so pozvali HSE, naj za vsak zakrit del poročila konkretno utemelji škodo, ki bi mu zaradi razkritja nastala.
HSE je po pozivu računskega sodišča ponovno proučila odločitev o tem, da večino revizijskega poročila označi kot poslovno skrivnost, in se je strinjala z umikom oznake poslovne skrivnosti z velike večine javnosti prej zakritega poročila.
Nekateri deli so še vedno zakriti, ti se večinoma nanašajo na podatke o sklenjenih kreditnih pogodbah, kjer bi njihovo razkritje pomenilo kršitev pogodbe.
Ravno tako ostajajo zakriti podatki, ki se nanašajo na poslovne načrte družbe HSE in njenih hčerinskih družb v prihodnje, kjer bi razkritje nekaterih podatkov (npr. predvidevanj o proizvodni ceni električne energije in predvidevanj o gibanju cen energentov, kuponov CO2 ...) lahko oslabilo konkurenčni položaj družbe HSE.
Računsko sodišče je pri podatkih, ki ostajajo zakriti, tehtalo, ali bi HSE z razkritjem nastala škoda in ali je v konkretnih primerih interes javnosti po razkritju podatkov večji od pravice družbe HSE do zaščite svojih poslovnih skrivnosti.
»V procesu tehtanja je računsko sodišče tako presodilo, da je javni interes po razkritju tako močan, da je velika večina revizijskega poročila lahko javno dostopna, da pa se družbi HSE dovoli pravica do poslovne skrivnosti v nekaterih posameznih primerih, ki se nanašajo na veljavne kreditne pogodbe oziroma na načrte za prihodnost,« so še zapisali revizorji računskega sodišča.
