Tiskane izdaje
Ljubljana – Dejavnost združenj malih delničarjev, kot kaže, finančno podpirajo številna podjetja, tudi borzna in državna, VZMD pa sredstva od njih prejema tudi za svoje programe Invest to Slovenia in International Investors`Network. Ker ta združenja na skupščinah teh istih družb zastopajo male delničarje, se poraja vprašanje konflikta interesov. V obeh združenjih to povezavo zanikajo.
Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič v imenu omenjenih programov ali dejavnosti malih delničarjev že več let veliko potuje, pri tem pa njegova ekipa pripravlja tudi obširne videoreportaže. Samo letos je bil na Poljskem, v Kanadi, Čilu, Franciji, Monte Carlu, Nemčiji, na Madžarskem, Romuniji, Malti, nedavno v Španiji, že prihodnji teden pa odhaja v Wiesbaden. Zato nas je zanimalo, od kod združenju sredstva za to. Po javno dostopnih podatkih je VZMD lani imel 216.000 evrov prihodkov in 211.000 evrov odhodkov, del prihodkov pa so bila, kot kaže, številne donacije, sponzorstva in druga finančna nakazila podjetij, tudi borznih (glej tabelo).
Večina navedenih podjetij sodelovanje utemeljuje s promocijskimi aktivnostmi za družbo v okviru dogodkov in programa investo.si, za to jim je več kot 24.000 evrov v zadnjih petih letih namenila tudi država. Zanimivo je, da je bila z enako vsoto med radodarnejšimi sponzorji tudi prezadolžena Sava. V Gorenju in Savi Re pravijo, da gre za podporo malim delničarjem, v Petrolu in Zavarovalnici Triglav pa sodelovanja ne razkrivajo, čeprav po naših informacijah obstaja.
Drezanje v osir
Da smo dregnili v občutljivo temo, dokazuje, da so ta ista podjetja Verbiča obvestila o našem poizvedovanju o sodelovanju z VZMD. Verbič nas je javno pozval k pridobitvi informacij, a nam teh nato ni razkril. »Javni podatki so, vam na razpolago, ostalega ne komentiram. O sami strukturi prihodkov in poslovnem sodelovanju v skladu s poslovno prakso ne bi govoril,« je dejal. Verbič trdi, da ne gre za donacije, ampak za pogodbe za storitve v okviru mednarodnih investitorskih programov.
Sponzorstva in donacije od podjetij prejema tudi Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS). Po dostopnih podatkih je bilo teh lani za slabih 25.000 evrov, kar je slabo četrtino vseh njihovih prihodkov. Med njihovimi botri so tudi Gorenje in Sava Re, leta 2012 jim je za izdajo delničarskega priročnika 2000 evrov prispevala Luka Koper, od Telekoma niso dobili nič.
Konflikt interesov
Pa lahko ta združenja v teh družbah sploh neodvisno zastopajo delničarje ali so v konfliktu interesov? Finance so pred časom poročale, da je Verbič šefa Mlinotesta Davida Nabergoja menda izsiljeval in mu napovedal izpodbojne tožbe, ker z njim ni sklenil sponzorske pogodbe, a je Verbič te navedbe že takrat ostro zanikal.
»Vselej je prvo in zelo jasno načelo, da to nima nikakršne zveze z našim ščitenjem pravic in interesov manjšinskih delničarjev v družbah, s katerimi sodelujemo,« na vprašanje o konfliktu interesov odgovarja Verbič. Tudi predsednik MDS Rajko Stanković zagotavlja, da dogovor nikoli ni vezan na obnašanje MDS na skupščini: »Mi tam zastopamo interese delničarjev, tako da glede konflikta interesov nismo v dilemi.«
A kaj kaže praksa? VZMD letno prejme 2000 evrov sponzorstva Luke Koper in Verbič je junija letos nasprotoval zamenjavi nadzornikov Luke in se udeležil tudi protestov, medtem ko MDS do predlaganih zamenjav ni imel zadržkov. Verbič zanika, da bi zato podpiral vodstvo družbe: »V Luki Koper nismo podpirali uprave, ampak tiste, ki so ustvarili pozitivne rezultate.«
V uredništvu smo pridobili dokument, ki kaže, da je VZMD leta 2007 od družbe Vipa, ki je tačas prevzemala Vipo holding, prejel skoraj 17.000 evrov donacije. VZMD pa je takrat male delničarje intenzivno obveščal o prevzemu in prevzemni ponudbi Vipe, pri tem pa z njo aktivno sodeloval. Na VZMD so pojasnili, da so znesek porabili za pripravo in pošiljanje pisem ter delničarskih sporazumov v okviru VZMD vsem delničarjem Vipe holdinga. »S tem smo uspeli vse delničarje objektivno in učinkovito informirati o zelo pomembnem dogajanju, neposredno povezanem z Vipa holdingom,« pravijo na VZMD.
Sporna praksa
»Take organizacije so lahko pozitiven igralec v slovenskem korporativnem upravljanju pod pogojem, da dejansko zastopajo interese malih delničarjev in da pri tem ne trgujejo z močjo ali celo glasovi nekoga drugega za lastno korist. To mora biti jasno tako iz njihovega načina financiranja kot iz njihovega delovanja,« pravi korporativni pravnik Gorazd Podbevšek. Če te donacije obstajajo, potem to po njegovem mnenju ni dobra praksa.
Podbevšek opozarja, da se zaradi takšnega sodelovanja z družbo organizacija, ki zastopa male delničarje, lahko znajde v konfliktu interesov, ki ga je treba omejiti. »Če bi šlo za zagotavljanje miru na skupščinah ali celo izsiljevanje družb, pa lahko te organizacije postanejo slabe za korporativno upravljanje. Pri tem ne gre zgolj za donacije, ampak tudi za opravljanje storitev za družbe ali funkcije predstavnikov teh organizacij v organih družbe,« še meni Podbevšek.
Nakazovanje donacijskih in sponzorskih sredstev so poslovne odločitve posameznih družb, pravijo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Dodajajo, da lahko delničarji za zastopanje na skupščini delniške družbe pooblastijo vsakogar, za katerega ocenjujejo, da mu lahko zaupajo. Vendar pa mora tak zastopnik v pisni obliki delničarjem razkriti vse okoliščine, ki so lahko pomembne za delničarja pri presoji tveganja, da bi pooblaščenec lahko deloval v interesu, drugačnem od interesa delničarja.
