Tiskane izdaje
Ljubljana – Izboljšane gospodarske razmere in visoka gospodarska rast doma in na tujem, ki naj bi se nadaljevala tudi prihodnje leto, spodbujajo podjetja, da so zagnala nov investicijski ciklus. Gre za nekajmilijonske in celo večstomilijonske naložbe.
Naložbe niso pomembne le za podjetja, ki tako povečujejo in posodabljajo proizvodne zmogljivosti, ampak tudi za državo, saj se tako zmanjša število brezposelnih, poveča dodana vrednosti na zaposlenega, samo iz naslova davkov in prispevkov v zvezi z izplačili plač na novo zaposlenih pa se bodo v državno blagajno stekle desetine milijonov evrov. Z naložbami oživlja tudi gradbeništvo, ki se po letih »suhih krav« počasi pobira in ima močan multiplikativni učinek na gospodarstvo.
Poleg naložb v posodobitev in povečanje proizvodnje obstoječih podjetij so še pomembnejše naložbe podjetij, ki na novo prihajajo v Slovenijo, tukaj vzpostavljajo novo dejavnost, zaposlujejo in zato so pričakovanja še toliko večja. Tako kot so velika pričakovanja z napovedanim prihodom Ikee in Magne.
Veliko naložb
Pogosto se pri naložbah tudi zapleta zaradi številnih soglasij in se zato začetek gradnje, zaposlovanja in proizvodnje časovno zamakne. Vse lahko traja bistveno dlje, kot so investitorji pričakovali. Tako lahko na primer postopek za pridobitev okoljevarstvenih soglasij traja od pol do enega leta.
V zadnjem času je bilo veliko govora o naložbah Magne in Ikee. Prva bi v Hočah do konca leta 2019 za 147 milijonov evrov zgradila lakirnico za barvanje avtomobilov, v kateri bi se lahko zaposlilo 400 delavcev, druga pa v ljubljanskem BTC velik nakupovalni center. Magna, ki trenutno čaka na okoljevarstveno dovoljenje agencije za okolje (Arso), ob mariborskem letališču načrtuje tudi gradnjo tovarne avtomobilov oziroma avtomobilskih delov, v kateri bi lahko čez kakšnih pet let delo dobilo približno 3000 delavcev. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 450 milijonov evrov.
Nov investitor v Sloveniji je tudi trgovinski velikan Ikea, ki bo v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC zgradila svojo prvo trgovino s pohištvom v Sloveniji. Gre za enoetažno stavbo, dolgo 185 in široko 121 metrov, bruto tlorisna površina pa bo 33.915 kvadratnih metrov.
Na strehi bo tudi sončna elektrarna z močjo 540 kilovatov. Gradnja trgovskega centra naj bi trajala okoli 20 mesecev, vrednost naložbe pa je ocenjena na približno 100 milijonov evrov. Trenutno se zapleta pri gradnji nujne prometne infrastrukture, brez katere trgovina ne more dobiti uporabnega dovoljenja, ter pri okoljevarstvenem soglasju, ki ga je Arso za okolje maja sicer izdal, a se je nanj pritožil eden izmed sosedov. O tej pritožbi zdaj odloča ministrstvo za okolje in prostor.
Svoj logistični center - na sliki je njegova lokacija - bo povečal tudi BTC. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
V BTC se pripravlja tudi gradnja Mercatorjevega logističnega centra, katerega vrednost ocenjujejo na 140 milijonov. Svoj logistični center bo povečal tudi BTC, naložbe pa načrtujejo tudi Žito in še nekateri drugi investitorji na območju BTC.
BTC Logistični center, ki med drugim opravlja logistične storitve za Spar in še številne druge poslovne partnerje, bo svoj logistični center preoblikoval v intermodalni logistični terminal (ILT), katerega sestavni del bo tudi omenjeni Mercatorjev logistično-distribucijski center. Vrednost omenjenih projektov v BTC je 300 milijonov evrov, investicija pa bo omogočila odprtje 2000 novih delovnih mest in državi 30 milijonov evrov več prispevkov in davkov v proračun na leto.
Logisti so začeli
Večje naložbe načrtujejo tudi novi lastniki obeh naših največjih letališč. Na Brniku bodo gradili nov potniški terminal, ki je ocenjen na 16 milijonov evrov in naj bi bila dokončan do pomladi 2020. Novi lastniki Aerodroma Maribor, družba SHS Aviation, pa so zastavili zelo ambiciozne, po mnenju nekaterih tudi megalomanske naložbene načrte.
Tako so 17. julija na pet občin naslovili pobudo za spremembo prostorskega načrta za razvoj letališča Edvarda Rusjana Maribor, saj upajo, da bodo ustrezni občinski prostorski načrti sprejeti hitreje kot državni in da bodo tako lahko lažje začeli izvajati svoje načrte. Napovedali so za 139 milijonov evrov naložb, nato pa so ta znesek do leta 2028 podvojili. Najprej bi radi podaljšali vzletno-pristajalno stezo s sedanjih 2800 metrov najprej na 3300 in nato na 3800 metrov. Načrtujejo tudi gradnjo novih terminalov, hotelov in trgovskih centrov.
Naložbe ne načrtujeta le obe letališči, ampak tudi logistične družbe, ki bodo gradile v njuni okolici. Večji naložbi v bližini brniškega letališča načrtujeta Kuehne + Nagel in Cargo-partner. Zadnji se pripravlja na gradnjo 25 milijonov evrov vrednega logističnega centra, v katerem bo prostor za približno 45.000 paletnih mest.
V bližini Brnika bo zgrajen še en logistični center, ki ga bo za potrebe Leka zgradil Kuehne + Nagel. V tem centru bo največje Novartisovo skladišče v Sloveniji in Evropi in eno med tremi njegovimi največjimi v svetu. Po navedbah Leka gre okvirno za 35.000 kvadratnih metrov velik logistični center, ki bo imel več kot 70.000 paletnih mest.
Še en logistični center so pred kratkim začeli graditi ob avtocesti na Lopati pri Celju. Investitor je logistično-transportno podjetje Frigotransport Pišek & HSF. Gre za eno večjih naložb v celjski regiji. Logistični center, katerega vrednost je približno štiri milijone evrov, se bo raztezal na površini 10.000 kvadratnih metrov. V načrtu je tudi gradnja druge faze tega logističnega centra.
Naložbe v trgovini, energetiki, turizmu …
Med večje naložbe spada tudi gradnja Sparovega trgovskega centra v ljubljanski Šiški, ki naj bi ga glede na načrte začeli graditi jeseni. Gre za največji in najsodobnejši Sparov center v Sloveniji. Njegova gradnja naj bi trajala dve leti. V centru bo v dveh etažah 33.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, na katerih bo prostor dobilo približno 90 trgovin. Vrednost naložbe je ocenjena na sto milijonov evrov.
Japonsko podjetje Yaskawa Electric je postavljalec svetovnih trendov na področju robotike. Foto: Promocijsko gradivo
Japonska Yaskawa Electric bo v Kočevju zgradila tovarno robotov, v kateri bo delo dobilo od 150 do 200 delavcev. Tovarna bo začela redno proizvodnjo leta 2019. Zmogljivost tovarne naj bi bila v začetku 4000 robotov na leto, nato bi prešli na 5000, končna zmogljivost pa bo 6000 robotov na leto. Skupna vrednost naložbe je 24,65 milijona evrov.
Na naložbo se pripravlja tudi bistriški proizvajalec posebnih energetsko učinkovitih plovil na električni pogon s podvodnimi krili Quadrofoil. Vrednost naložbe ocenjujejo na 60 milijonov evrov.
Na kratko naj omenimo še nekaj letošnjih naložb. Tab Mežica, eno najuspešnejših koroških podjetij, bo letos za naložbe namenil osem milijonov evrov. Družba Polycom v Poljanah nad Škofjo Loko gradi novo tovarno v vrednosti od 10 do 12 milijonov evrov, v kateri bodo pridobili 10.000 kvadratnih metov proizvodnih prostorov. Tudi naložbe, ki jih letos načrtuje GKN Driveline Slovenija, presegajo deset milijonov evrov.
Močneje so začele vlagati tudi turistične družbe. Tako so na primer v Termah Olimia začele največji naložbeni cikel zadnjih let. Za naložbe, s katerimi želijo dvigniti kakovost storitev, bodo namenili 11,5 milijona evrov. Letos bodo vlagali tudi v Siju, Žitu, elektrogospodarskih in številnih drugih podjetjih.
Največja naložbenika
Krka letos vlaga tudi v svojih tovarnah v Krškem, v Jastrebarskem na Hrvaškem, v odvisni družbi je Krka-Rus 2 v Istri nedaleč od Moskve ter v hčerinski družbi Krka Terme.
Lek tudi za letos načrtuje vlaganja v gradnjo dodatnih kapacitet za potrebe razvoja, proizvodnje, kontrole kakovosti in spremljajoče infrastrukture na vseh štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mengšu, Lendavi in na Prevaljah. Ob tem izpostavljajo naložbo v Prevaljah, ki bo največja dosedanja Novartisova naložba v Sloveniji in v kateri bodo predvidoma odprli 150 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Na Prevaljah bodo zgradili objekt za proizvodnjo širokospektralnega antibiotika. Če se bo vse odvijalo po načrtih, bodo prve proizvodne linije zagnali leta 2019 in jim postopno dodajali nove do leta 2023. Celotna vrednost naložbe je 105 milijonov evrov. Vrednost prve faze, ki se bo začela letos in bo predvidoma končana do leta 2019, bo 85 milijonov evrov.
