Krka z višjo dividendo in novimi nadzorniki

Krka bo višje dividende tokrat izplačala že v 30 dneh po skupščini.

Objavljeno
20. avgust 2015 14.42
Posodobljeno
20. avgust 2015 14.42
acr krka
Cveto Pavlin, M. F. K., gospodarstvo
Cveto Pavlin, M. F. K., gospodarstvo

Novo mesto - Zapleti, ki so se zgodili na Krkini junijski skupščini, so se nadaljevali tudi po njej in tudi po objavi sklica nove skupščine delničarjev. Kljub temu so skupščino izpeljali in sprejeli današnji nasprotni predlog Kada in Slovenskega državnega holdinga (SDH), po katerem bo bruto dividenda na delnico 2,5 evra in ne 2,2 evra, kolikor je bil predlog nadzornega sveta in uprave.

Zaradi zapletov s prejšnjo skupščino bodo tokrat dividende delničarjem začeli izplačevati v 30 dneh po končani skupščini na stanje vpisa v delniško knjigo na dan 25. avgusta 2015 in ne v 60 dneh, kot je to veljalo doslej. To pomeni, da bo Krka dividende začela izplačevati 21. septembra.

Za dividende bo tako Krka namenila 81 milijonov evrov. To pomeni deset milijonov evrov več kot sta predlagala uprava in nadzorni svet. Za sklep uprave in nadzornikov je bilo sicer dobrih 28 odstotkov glasov.

Opravičilo zaradi novega sklica skupščine

Po zapletih in proceduralnih napakah na junijski skupščini delničarjev, zaradi katerih so bili sprejeti sklepi nični, saj je bila skupščina sklicana dan prepozno, so se Krkini delničarji včeraj le zbrali na ponovljeni skupščini. Uvodoma se je za nastale nevšečnosti, ki so nastale zaradi vnovičnega sklica skupščine, delničarjem opravičil predsednik Krkine uprave Jože Colarič. Tudi glede te je bilo sicer nekaj negotovosti. Sprožilo jih je Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki je 14. julija pri Okrožnem sodišču v Novem mestu vložilo izpodbojno tožbo na vse sklepe skupščine delničarjev Krke, ki je bila 18. junija, zaradi ničnosti po določilih zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

V izpodbojni tožbi je MDS opredelilo razloge za izpodbojnost vseh sprejetih sklepov omenjene skupščine, med katerimi sta najbolj izpostavljeni prepozen sklic skupščine in upoštevanje glasov, ki so bili zbrani v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajala uprava Krke s pooblastili, ki niso vsebovala vseh zahtevanih elementov po določilih ZGD. Krkina uprava je sicer že naslednji dan po skupščini, 19. junija, na portalu Ljubljanske borze Seonet objavila informacijo, da so vsi sklepi, sprejeti na 20. skupščini delničarjev, nični, ter sklicala novo skupščino.

Ob tem so se v MDS spraševali, ali je takšna odločitev skladna z določili ZGD o pristojnostih uprave, saj so sprejeti sklepi, vse dokler pristojno sodišče ne odloči o njihovi zakonitosti ali ničnosti, veljavni. Zato je MDS pozvalo pristojno sodišče, da po izvedbi dokazov in izvedeni obravnavi sprejme odločitev, da so vsi sklepi, sprejeti na skupščini družbe Krka 18. junija, nični.

V izogib nadaljnjim zapletom za tokratno skupščino je uprava Krke pred sodiščem pripoznala tožbeni zahtevek Društva MDS oziroma izpodbojno tožbo na vse sklepe skupščine z 18. junija letos. V MDS so ob tem dejali, da »gre za razumno odločitev uprave, ki je tako kar najbolj enostavno in učinkovito odpravila vse dvome, ki so se v javnosti pojavili minule dni«. Skupščino je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, ki je tudi pojasnil vse dvome in pravne vidike glede sklica tokratne skupščine, nato pa je skupščina nadaljevala z delom.

Poslovanje družbe

Kot je delničarjem pojasnjeval Jože Colarič, je v Sloveniji Krka po večetnem padcu letos v prvem polletju prodajo zvišala za odstotek, v Jugovzhodni Evropa je 20-odstoten padec predvsem zaradi Romunije, v Srednja Evropi je prodaja višja za pet odstotkov, 31,7-odstotni delež ima Vzhodna Evropa, kjer je prodaja padla za 16 odstotkov. Najboljše se je v prvih šestih mesecih odrezala Zahodna Evropa, kjer so ustvarili 27,1-odstotka vse prodaje, ki je zrasla za 33 odstotkov. »Na tem smo delali 23 let, da smo dosegli tak tržni delež,« je povedal Jože Colarič.

V prvem polletju je Krka ustvarila 599,9 milijona evrov prodaje, kar je 0,5 milijona evra več kot lani v tem času. Količinsko je Krka prodajo povečala za 5,2 odstotka. Tečaj rublja je bil za 26 odstotkov nižji kot lani. Prodaja v rubljih je bila za 13 odstotkov višja, fizično za šest odstotkov, v evrih pa je nižja za 15 odstotkov.