Tiskane izdaje
Ljubljana – Država naj bi od DUTB odkupila dvetretjinski lastniški delež v družbi za predelavo živalskih odpadkov Koto, da je slaba banka ne bi prodala zasebnemu lastniku. Tak sklep je na predlog delovne skupine pod vodstvom ministra za kmetijstvo Dejana Židana sprejela vlada in tako prekinila prodajni postopek, ki ga je DUTB menda že začela.
Vlada je ministrstvu za finance naložila, naj izvede postopke za odplačni prenos 66,2-odstotnega deleža Kota, ki je v lasti DUTB. Takšno odločitev je sprejel po priporočilu omenjene delovne skupine, ki jo je vlada oblikovala pred poletjem, torej v času, ko je slaba banka sklenila začeti prodajati sanirano družbo. Delovna skupina pod vodstvom Židana je vladi priporočila odkup omenjenega deleža.
To je utemeljila s tem, da je Koto edino podjetje v državi z ustrezno infrastrukturo za predelavo in neškodljivo uničenje živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2. Koto ima namreč od leta 2000 za to dejavnost državno koncesijo, novo koncesijo za to pa je dobil maja letos in velja do leta 2022. Poenostavljeno povedano gre za zbiranje in uničevanje odpadkov iz klavnic in tistih, ki nastanejo pri poginu živali. Letno jih je okoli 16.000 ton.
Strateška koncesija
Vlada meni, da je Koto za našo državo strateškega pomena. Kot so zapisali ob sprejetju sklepa, je v primeru pojava bolezni živali hitro in učinkovito odstranjevanje živalskih kadavrov na predpisan način izjemnega pomena: »Navedeno pomeni, da je zagotovitev obrata v Republiki Sloveniji in ohranitev tovrstne dejavnosti na območju Slovenije pomemben dejavnik za varovanje zdravja ljudi in živali ter varstva okolja kakor tudi za gospodarsko povezavo s kmetijstvom in živilsko predelovalno industrijo.«
Vlada meni, da bi se s prodajo družbe Koto povečalo tveganje, da se v podjetju spremeni poslovanje tudi v obsegu dejavnosti, ki je pomembna za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z klavničnimi odpadki, kar predstavlja negotovost za nadaljnje obdobje reševanja problematike po izteku obstoječega koncesijskega obdobja. Država namreč koncesijo, ki je letno vredna okoli 4,5 milijona evrov, podeljuje vsakih pet let in lahko bi se zgodilo, da se družba zanjo preprosto ne bi več potegovala. Zato bo država delež odkupila. Ker je drugi največji delničar družbe kar sam Koto, bo imela država v tem podjetju glavno besedo.
Na finančnem ministrstvu so nas za dodatna pojasnila naslovili na kmetijsko ministrstvo, kjer pa odgovorov do zaključka redakcije nismo dočakali. Tudi v DUTB so se glede sklepa vlade zavili v molk. Na spletni strani pa so pri 66,2-odstotnem deležu v Kotu zapisali, da ne zbirajo interesa oziroma ne sprejemajo ponudb novih interesentov za nakup delnic. Tudi v Kotu odločitve ne komentirajo.
Javna služba le petina dejavnosti
A predelava živilskih odpadkov kot javna služba predstavlja le petino dejavnosti družbe, preostalo so tržne dejavnosti, in sicer zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in njihova predelava v bioplin ali elektriko, zbiranje in obdelava kož, trgovanje z maščobami, pridobivanje kostne moke in drugih živalskih beljakovin. Prihodki družbe so lani dosegli dobrih 27 milijonov evrov.
Koto je v lasti DUTB pristal s pripojitvijo Probanke, ki je lastnica družbe postala po zgrešenih finančnih potezah nekdanjih lastnikov in vodstva podjetja, saj je podjetje sodelovalo celo pri prevzemu Pivovarne Laško v času Boška Šrota. Družba je šla skozi postopek prestrukturiranja in je lani imela kljub malenkost nižjim prihodkom dobrega pol milijona čistega dobička. Izboljšal se je tudi EBITDA in znižala zadolženost.
Spor glede koncesijskih cen
Poleg tega Koto državo terja za 5,4 milijona evrov zaradi nepravočasnega sprejemanja sklepov o korekciji cen za koncesijo, na podlagi katere letno dobijo dobre štiri milijone evrov. Kot je mogoče izvedeti, se družba in država se za zdaj ne strinjata niti o tem, ali naj se spor rešuje na sodišču ali prek arbitraže. Država bi s podržavljenjem Kota najbrž lahko lažje sebi v prid rešila tudi ta spor.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki jo vodi Janez Posedi, odločitev vlade podpira in upa, da bo čim prej realizirana. »Predlagana rešitev je z vidika zagotavljanja nemotenega delovanja javne službe (odvoz in neškodljivo odstranjevanje trupel poginulih živali in ostalih živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 in 2), ki jo opravlja Koto, strateško pomembna in ustrezna,« pravijo.
Vsi pa nad tem po naših informacijah niso navdušeni, saj menijo, da bi morala družba dobiti strateškega lastnika iz panoge. A se zaradi vpletenosti politike glede tega nočejo izpostavljati.
Država se krepi tudi v drugih podjetjih
Krepitev države v gospodarstvu za to vlado ni nič novega. Že lani sta Slovenski državni holding in Kapitalska družba od DUTB odkupila terjatve do Save in tako postala njena polovična lastnika. Država je z dokapitaliazcijo postala tudi večinska lastnica Polzele, ki je pristala v stečaju. V začetku letošnjega leta je država od NLB odkupila dodatne tri odstotke Petrola.
Zaradi zelo verjetnega lastniškega umika Panasonica iz Gorenja, ki je opredeljen kot pomembna naložba, ni izključen odkup dobre desetine velenjske družbe. Na ministrstvu za finance sicer pravijo, da je to stvar Kada, ki je tam že 16-odstotni lastnik, a Kad po naših informacijah o tem za zdaj ne razmišlja. Mu pa lahko vlada kot skupščina to naloži, čeprav strategija upravljanja določa, da državi ni treba dokupovati delnic do ciljnega deleža, ki v tem primeru znaša 25 odstotkov.
