»Vladna kriza ne sme ogroziti prodaje TET«

S prodajo Termoelektrarne Trbovlje (TET) se utegne zaradi odstopa vlade, ki bo opravljala le tekoče aktivnosti, znova zaplesti.

Objavljeno
11. maj 2014 20.40
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Trbovlje – Vprašanje je, ali je prodaja državnega premoženja oziroma TET tekoči posel. Rus Burlakov, ki je na Holding Slovenske elektrarne (HSE) znova posredoval ponudbo za TET s petletnim poslovnim načrtom, je na odgovor pripravljen čakati do konca junija. Zaposleni v TET pa so vse bolj nestrpni.

Napovedi o stavki kot skrajnem sredstvu iz TET prihajajo že najmanj dva meseca. Po zadnjih informacijah bo ta odvisna od sestanka pri ministru Samu Omerzelu, ki ga Branko Sevčnikar, predsednik sindikata dejavnosti energetike, pričakuje ta teden. Da se je v prodajo TET, ki jo je več kot dve leti vodil izključno prvi mož HSE Blaž Košorok, pred nedavnim vključilo tudi Omerzelovo ministrstvo, zasavski energetiki ocenjujejo kot zanimivo, na HSE pa o tem pravijo: »TET je infrastrukturni objekt v posredni državni lasti. Da so država, resorna ministrstva in nadzorni svet HSE seznanjeni s postopkom in vanj vključeni, je samoumevno.«

Sevčnikarju se zdi Omerzelov angažma razumljiv: »Košorok očitno ni želel narediti koraka, ki bi ga lahko. Le 'stand by' je vzdrževal v komunikacijah in pri odločitvah.« Sevčnikar pravi, da se je po informacijah, ki jih je dobil od ministra Omerzela, zdaj vse ustavilo na finančnem ministrstvu.

Menedžment je samostojen

Sevčnikar tudi meni, da odstop vlade oziroma opravljanje tekočih poslov do nastopa nove ne bi smelo ogroziti prodaje TET, saj je menedžment v odločitvah dovolj samostojen. Saša Zagorc s Pravne fakultete v Ljubljani, ki s prodajo TET konkretno ni seznanjen, o prodaji državnega premoženja v času vladnega odstopa pravi: »Ne moremo govoriti o tekočem poslu, če postopek za vladno soglasje v času odstopa sploh še ni tekel.« Za pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata pa vprašanje obsega tekočih poslov za postopek prodaje deleža v družbi TET sploh ni pravno relevantno. »Glede na to, da postopek prodaje vodi HSE in ne vlada, ki v zvezi s tem po mojem vedenju ne sprejema nobenih odločitev,« je pojasnil Pirnat.

Odločitev o prodaji TET je po dveh letih še vedno v rokah Košoroka oziroma HSE. V zasavskih energetskih krogih se zato sprašujejo, ali je mogoče, da nadzorniki HSE, ki jih vodi Miloš Pantoš, potrdijo prodajo TET za en evro, če bi se Košorok odločil za kaj takega. Knjigovodska vrednost TET presega 20 milijonov evrov – ravno toliko, kolikor bi ob najbolj črnem scenariju, likvidaciji, stala razgradnja 125-megavatnega bloka.

Milijon stroškov na mesec

Preden je okrog sto petdeset delavcev sredi aprila odšlo na dvotedenski kolektivni dopust, so v sindikatu TET napovedovali, da bodo začeli pripravljati stavko, če direktor HSE Blaž Košorok v tem času ne izpolni njihove zahteve. Vedeti hočejo, kakšne kratkoročne aktivnosti načrtuje lastnik TET, ki jo neuspešno in netransparentno prodaja že več kot dve leti, letos pa je zanjo odredil pol leta »mirovanja« – ne da bi TET imela kakršno koli zagotovilo, da bo avgusta znova v obratovanju. TET kljub statusu hladne rezerve državo na mesec stane skoraj milijon. »Termaši« so se strinjali, da zahteve v skrajnem primeru zaostrijo do stavke. Zdaj so se z dopusta vrnili, odločitev o stavki pa preložili, ker da imajo neuradne podatke, da je prodaja v sklepni fazi.

Prodaja za en evro?

Kot je dejal prvi sindikalist TET Aleš Žagar, so se glede stavkovnih priprav povezali s panožnim sindikatom in predsednikom Brankom Sevčnikarjem, ki pričakuje klic iz kabineta ministra za infrastrukturo in prostor (MZIP). V TET jih skrbijo zadnje neuradne informacije o pogajanjih z Burlakovom, ki so se menda ustavila pri enem evru in 15-milijonski bančni garanciji, ki naj bi jo ob zagotovilu o obnovi kotla ponujal ruski investitor. Omerzel je Sevčnikarju, kakor je ta zatrdil za Delo, zagotovil, da je Burlakov še zainteresiran za TET. Da je, kljub dve leti trajajočim pogajanjem, na odgovor HSE pripravljen čakati do konca junija, nam je v telefonskem pogovoru potrdil tudi njegov pooblaščenec v Bosni Nenad Borković. »Če ne bodo vmes spet igre,« je dejal in zanikal, da bi bilo od nakupa TET odvisno odpiranje rudnika, ki ga ima ruski petičnež v lasti v Lješljanih. »Lješljani so projekt, ki poteka samostojno,« je dejal in v tem konteksu omenil tudi hrastniški sloj Brnica.

Kot smo izvedeli na HSE, s finančnim ministrstvom in MZIP proučujejo možnosti za ohranitev proizvodnje električne energije na lokaciji TET po letu 2020 in izvedbe za to potrebnih naložb ter njihove skladnosti s pravili državne pomoči EU.