Vsaka naprava mora govoriti jezik uporabnika

Anthony Smith, oblikovalec: »Nikoli ne smemo pozabiti na človeško preprostost, psihologija je vedno del oblikovanja.«

Objavljeno
04. december 2015 18.23
Miran Varga
Miran Varga
Obisk oblikovalskega centra družbe Huawei v Shenzenu je bil odlična priložnost za klepet s članom vodilnega oblikovalskega para podjetja. Anthony Smith s svojimi sodelavci najbolj uživa, ko so njihove oblike sprejete na vseh celinah.

Delali ste že za Apple, BMW in nekatera druga velika podjetja, od leta 2010 pa ste zvesti družbi Huawei. Kaj vas je »prizemljilo«?

Drži, delal sem že praktično po vsem svetu, a se v kitajskem hitro rastočem podjetju odlično počutim. Smo pravzaprav že eden izmed globalnih velikanov, vsaj kar zadeva področje oblikovanja, saj v dveh oblikovalskih studiih na matični lokaciji podjetja dela več kot 150 oblikovalcev in drugih kreativnih profesionalcev. Številni med njimi imajo bogate mednarodne izkušnje, saj so se kalili v velikih podjetjih ali agencijah. Veliko sodelavcev opravlja tudi demografske raziskave ali pa delajo na uporabniški izkušnji. Prav izkustveno-oblikovalski center je moj drugi dom.

Kakšen je vaš oblikovalski pristop? Včasih se prav na področju potrošniške elektronike in računalništva zdi, da večje inovacije na področju oblike niso prisotne, niti zaželene?

Podjetje Huawei je izjemno aktivno v panogi telekomunikacij, posredno in neposredno skrbimo za povezovanje ljudi. To se pozna tudi na dizajnu. Naš pristop je oblikovati naprave glede na življenjski stil posameznih skupin potrošnikov. Globalno potrošništvo je praktično vse proizvajalce privedlo do tega, da morajo delati izjemne rešitve, kjer brez dizajna preprosto ne gre. Tudi oblikovanje je del edinstvene uporabniške izkušnje. Zato ima Huawei glavni center za oblikovanje v mestu Shenzen in številne oblikovalske pisarne drugod po svetu – v Pekingu, Tokiu, Wuhanu in Xi'anu ter Londonu in Parizu. Pri oblikovanju naprav nas vodi sama uporabniška izkušnja, zato je tudi naš pristop celovit. Ne delamo samo na sami obliki naprave, temveč tudi na uporabniških vmesnikih, pakiranju, oblikovalci imamo celo besedo pri tem, kako naj bodo narejena navodila za uporabo.

Kdaj pa pridejo na vrsto razmišljanja o uporabljenih materialih, barvi … ?

Zelo kmalu med oblikovalskim procesom. Ko nam razvijalci predstavijo idejo za novo napravo, začnemo skupaj najprej razmišljati o tem, kako jo bo uporabnik uporabljal. Danes je mobilni telefon lahko tudi v vlogi modnega dodatka, zato so odločitve o barvi in vrsti materiala zelo pomembne. Za vsako napravo velja, da mora govoriti jezik uporabnika, prav zato je tako pomembno, da jo oblikovalci razumemo. Hkrati moramo predvideti, kako se bodo uporabniki odzvali na različne oblike, nosili naprave itd. Nikoli ne smemo pozabiti na človeško preprostost. Psihologija je vedno del oblikovanja. Pomembno vlogo igrajo tudi materiali – od sodobnih mobilnih naprav uporabniki pričakujejo modne izdelke z vrsto elementi za zabavo, a morajo uporabljeni materiali vseeno izžarevati zanesljivost in trpežnost. Vsak izdelek mora imeti vrednost v očeh uporabnika.

Kako pa odločate o tem, kdaj boste uporabili plastiko in kdaj kovino, kdaj raven in kdaj ukrivljen zaslon?

Uporaba materialov, kot sta kovina in steklo, je povezana z oblikovalskim jezikom ciljnega izdelka. Nekateri pametni telefoni, posebno pa nošenčki, res želijo izgledati kot nakit. Kombinacija uporabljenega materiala in barve je tista, ki izdelku da bodisi prestižni bodisi cenen občutek.

Kako pa oblikovalci gledate na tehnične inovacije – so te zaželene ali ne?

Inovacije so zelo pomembne za samo filozofijo oblikovanja. Tudi naša ekipa se lahko pohvali z vrsto inovativnih dosežkov, kot so ventilator brez lopatic, super tanka miza iz ogljikovih vlaken, športni copat iz enega kosa, uporaba 3D-blaga itd.

Vendarle se zdi, da oblikovanje igra predvsem na čustva, ne na razum?

Vsekakor. Cilj oblikovalca je, da njegov izdelek prejme čimbolj pozitiven čustveni odziv. Ta interakcija se mora zgoditi spontano, zares uspešni smo, ko se uporabnik na napravo naveže, ne samo zaradi vanjo vgrajene tehnologije, temveč naprave kot celote. Takrat, ko meni, da je bil nek izdelek, čeprav masovni, izdelan posebej zanj.

Letos boste prodali več kot sto milijonov pametnih telefonov. Je v tem primeru sploh mogoče govoriti o personalizaciji? Telefoni dobesedno letijo s proizvodnih trakov ...

Personalizacijo dosegamo na različne načine. Eden najbolj pogostih je sam uporabniški vmesnik – videz oziroma podobo si lahko uporabnik prilagodi po lastnem okusu, če mu vrsta predlog ni všeč. Proizvajalci personalizacijo dosegamo tudi s pomočjo dodatkov za izdelke – ovitki, torbice itd. Že med načrtovanjem izdelka je pri nekaterih preprostih masovnih izdelkih precej težko najti ravnotežje med brezobličnim izdelkom in večjo personalizacijo.

Uporabniki marsikateri tehnološki napravi, denimo pametnim telefonom, še vedno pripisujejo izjemno kompleksnost. Lahko oblikovanje vpliva nanjo?

Danes ima večina telefonov vgrajen zaslon na dotik in nekaj gumbov. Oblikovalci so tisti, ki morajo v navezi z inženirji poskrbeti, da bo uporabniška izkušnja čim bolj intuitivna. Da bo uporabnik hitro razumel ali pa »uganil«, kako opravi posamezno nalogo, brez dolgega učenja.

Ljudje se različno odzivajo na oblikovanje, kako veste, da je nek izdelek dobro oblikovan?

Zadnja desetletja so dokaz, da je možno narediti globalno sprejemljivo in celo navdušujoče oblikovane izdelke. Vsak izdelek najprej preizkusimo s testnimi skupinami potrošnikov in spremljamo njihov odziv, zato lahko precej dobro ocenimo, ali bo večini všeč ali ne.

Lahko pod vašo taktirko pričakujemo kakšno oblikovalsko revolucijo?

Vsak oblikovalec ve, da pri uveljavljenih blagovnih znamkah ni pametno pogosto ali grobo menjati oblikovalskega pristopa. Naša oblikovalska strategija narekuje oblikovanje privlačnih in uporabnih izdelkov ter odličnih uporabniških izkušenj.