Vsi nadzorniki še ne prisegajo na neodvisnost

Ljubljana – V Sloveniji imamo že nekaj let različne kodekse korporativnega upravljanja in družb, ki takšen dokument uporabljajo, je vse več. Med javnimi družbami se je njihov delež med letoma 2011 in 2014 povečal s 64 na skoraj 72 odstotkov, kaže analiza ZNS in Ljubljanske borze. Največ odstopanj ostaja na področju transparentnosti, neodvisnosti nadzornikov in pri upravljanju družb.

Spremljanje in nadzor skladnosti s kodeksi upravljanja družb bo tudi tema jutrišnje Konference korporativnega upravljanja Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS).

Izjavo o upravljanju oziroma, z drugimi besedami, o spoštovanju načel enega od kodeksov in morebitna odstopanja s pojasnili morajo podjetja vključiti v svoje letno poročilo. V Sloveniji imamo na voljo več kodeksov, ki sledijo dobrim praksam korporativnega upravljanja, in sicer kodeks javnih delniških družb, kodeks korporativnega upravljanja državnih družb, podjetja pa lahko imajo tudi lasten kodeks. Poleg tega je v pripravi kodeks za nejavne delniške družbe. Po že sprejeti spremembi zakona o gospodarskih družbah bodo morale v poslovna poročila za leto 2016 izjavo o upravljanju vključiti vse družbe, ki so zavezane k reviziji, torej tudi nejavne. Število družb, ki bodo o tem morale poročati, se bo tako s približno 160 (če k temu prištejemo še državne družbe) povzpelo na približno 1600, kolikor je zavezancev za revidiranje.

Analiza skladnosti

Omenjena analiza skladnosti s kodeksom javnih delniških družb je zajela 60 javnih družb. Kot rečeno, se je število družb, ki kodeks spoštujejo, povečalo, a le štiri izjavljajo popolno usklajenost, pri 39 se pojavljajo odstopanja s pojasnili, druge družbe pa kodeksa ne uporabljajo.

Največ odstopanj je analiza ugotovila na področju transparentnosti poslovanja, ki se nanaša na dobre prakse pri varovanju zaupnih podatkov, nadzoru nad notranjimi informacijami, komuniciranju v javnosti, omejitvah trgovanju z delnicami, kakovost pojasnil odstopanj pa se je pri tem poslabšala. Odstopanja so tudi pri razkrivanju prejemkov članov uprav in nadzornih svetov, pri čemer večina družb razkriva le bruto, ne pa tudi neto prejemkov. Precej odstopanj od načel kodeksa je še na področju upravljanja. Podjetja tako cilje družbe le redko opredelijo v statutu in delež teh družb se je še povečal, prav tako vse več podjetij nima sprejete politike upravljanja družbe. Cilj obeh načel je vlagateljem in drugim deležnikom razkriti smer delovanja družbe.

Tretjina brez izjav

Čeprav naj bi bili prav nadzorniki med prvimi, ki skrbijo, da družba posluje skladno z načeli dobre prakse, je lani kar tretjina javnih družb odstopala od načela, da nadzorniki naloge opravljajo skladno s kodeksom in da podpišejo izjavo o neodvisnosti ter usposobljenosti za opravljanje funkcije, kar bi morali javno objaviti na spletu. Veliko družb izjav o neodvisnosti nadzornikov sploh nima ali pa jih ne objavlja.

Spoštuj ali pojasni

In zakaj je razkrivanje, ali podjetje sledi načelom določenega kodeksa ali ne, sploh pomembno? Predsednik strokovnega sveta ZNS Gorazd Podbevšek ugotavlja, da družbe žal to še vedno jemljejo le kot neko formalno obveznost. Javne delniške družbe so po njegovih besedah izjave o upravljanju pisale kot formularje, ki so si bili iz leta v leto podobni in niso vedno povsem ustrezali dejanskemu stanju.

Po novem se morata pod letno poročilo in s tem tudi pod izjavo o upravljanju podpisati tako uprava kot nadzorni svet. »Gre za to, da so ne le lastniki kapitala, ampak tudi drugi deležniki seznanjeni s tem, kako je družba upravljana,« pojasnjuje Podbevšek. Poudarja, da so družbe zelo različne in bi jim z nefleksibilnostjo pri upravljanju lahko povzročili veliko škodo. Zato po njegovih besedah velja pristop »spoštuj ali pojasni«, kar pomeni, da ima družba možnost, da priporočilo kodeksa sprejme ali ne, vendar če posameznega priporočila ne upošteva, mora to razkriti in pojasniti, zakaj ne.