Z Aerodromom Ljubljana se jim še nikamor ne mudi

Matthias Engler, Fraport: »Nov terminal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana takrat, ko bo potreben.« Vodilno letališče v tem delu Evrope?

Objavljeno
23. januar 2015 18.40
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – Po iztisnitvi poslednjih 1285 delničarjev, ki so imeli v lasti dva odstotka delnic Aerodroma Ljubljana, je družba v stoodstotni lasti nemškega upravljalca letališč. Direktor v Fraportu Matthias Engler (v pisnih odgovorih) napoveduje, da bodo po ureditvi vseh formalnosti delnice AL umaknili z borze, kjer kotirajo od oktobra 1997.

Potem, ko je Fraport septembra lani 75,5 odstotka delnic Aerodroma Ljubljana (za vsako od 2.868.116 delnic so plačali 61,75 evrov, kolikor so/bodo plačali tudi za vse ostale) odkupil od Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Zavarovalnice Triglav, KD Skladov, Alpen Investa, Modre zavarovalnice in Abanka Vipe, novi večinski lastnik ni posegal ne v poslovodstvo ne v nadzorni svet.

Ali bo poslovodstvo poslej eno ali dvotirno? Kdaj lahko pričakujemo nove nadzornike?

Kot novi lastnik Aerodroma Ljubljana ima Fraport strateški in organizacijski plan za razvoj družbe. Ker pa prevzem še ni povsem zaključen, je naše korake še prezgodaj napovedovati. V osnovi pa nam je všeč sedanji način poslovodenja. Seveda pa bo naša prisotnost dodala nove razvojne priložnosti tako za družbo kot za ljubljansko letališče. Široke možnosti skupine Fraport pa so dodatna prednost za AL.

Kakšna je po štirih mesecih vaša ocena nakupa AL?


V letalstvu je to izjemno kratek rok, naši naložbeni cikli so zelo dolgi, Fraport pa bo na Brniku dolgoročni naložbenik. Povsem zanesljivo smo prepričani v razvojne možnosti ljubljanskega letališča – zato pa smo tudi tukaj.

Ste že revidirali razvojne načrte in ali je že odločeno, kaj bo z gradnjo novega potniškega terminala?


V enaindvajsetem stoletju so potniki zelo zahtevni in imajo visoka pričakovanja. Trg je zelo konkurenčen, zato se moramo na te trende odzivati. Naše vodilo za letališča je povišati izkušnjo in udobje. Prednostni nalogi sta usmeritev k strankam in še višja kakovost. Zmogljivosti pa bomo dodajali, ko bo to potrebno.

Kako ocenjujete poslovanje AL v lanskem letu?

Fraport je pravkar objavil podatke o decembrskem in letnem prometu za letališča iz skupine. Veseli nas, da so sedaj tudi mesečni podatki z ljubljanskega letališča vključeni v poročila. V letu 2014 je bilo na ljubljanskem letališču 1,3 milijona potnikov in 18.983 ton kargo tovora. Obe številki sta višji kot v letu 2013, tako da predstavlja leto 2014 pozitivno bazično leto za nas in za nadaljnji razvoj posla. Tudi finančno poslovanje Aerodroma Ljubljana je bilo lani dobro.

Kako bo Fraport vplival na cenovno politiko na ljubljanskem letališču? Višje cene bi lahko potisnile domačega prevoznika v težave.

Predvidevamo rast prometa in konkurenčnost na letališču, ki ga želimo spremeniti v vodilno letališče v tem delu Evrope tako po atraktivnosti, gostoljubnosti kot po kakovosti servisa. Ker je Adria Airways na letališču domači prevoznik je tudi največji partner. Z AA delimo isti cilj o pomenu Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana kot letalskega centra in vidimo sodelovanje z AA kot strateško. Seveda pa so vse letalske družbe enakopravne, pogoji za njihovo poslovanje morajo biti nediskriminatorni, pošteni in atraktivni. Na vseh letališčih skupine moramo najti ravnovesje med različnimi interesi. Bistveno je, da tako prevozniki kot letališča delijo isti interes.

Ali lahko domači prevoznik pričakuje kakšne sinergije na frankfurtskem letališču in na grških, večinoma otoških, ki ste jih nedavno kupili?


Najprej naj jasno povem, da Fraport še ni lastnik grških regionalnih letališč. Decembra smo zmagali na javnem razpisu in smo sedaj resni kandidati za nakup, pogodba pa še ni bila podpisana, zaključek transakcije pa pričakujem še letos. Seveda obstajajo sinergije med letališči v skupini – pri poslovodenju in operativi. Letališča v skupini delijo znanje in odličnost osebja. Zategadelj ima lahko AA korist od dobrega vodenja domačega letališča, ki je del tega letališkega omrežja.

Ste že definirali, ali je v Aerodromu Ljubljana preveč ali premalo zaposlenih? Kakšne so primerljivo plače v Ljubljani in Frankfurtu?

Ne vidimo nobenega razloga, da bi spreminjali odlično in visoko motivirano ekipo zaposlenih v AL. Ko pa primerjamo plače v Sloveniji in Nemčiji, je treba imeti v mislih različne pogoje in strukturo, splošen gospodarski položaj, razmere na trgu dela in tudi davčno politiko. Področje Frankfurta je ena od ekonomsko najmočnejših regij na svetu, Fraport pa močna skupina. Plačna politika je povsod poštena in transparentna, plače pa odvisne od opravljenega dela in storilnosti. Takšno plačno politiko je sprejela že pred prodajo slovenska vlada, mi pa bomo z njo nadaljevali.

Ali vas zanima nakup druge polovice Adrie Airways Tehnika, ki je naprodaj?

Verjamemo, da je AAT dobra družba, vendar servisna dejavnost ni temeljna v družbi, ki je upravljalec letališča.