Za boljši izkoristek surovin, proizvodov in odpadkov

Med ukrepi o krožnem gospodarstvu tudi taki za občutno zmanjšanje živilskih odpadkov.

Objavljeno
02. december 2015 15.14
shutt*kompostnik
M. Š.
M. Š.
Ljubljana - Evropska komisija je danes sprejela ambiciozen nov sveženj o krožnem gospodarstvu, ki bo temeljilo na trajnostni rabi virov. Predlagani ukrepi naj bi omogočili boljši izkoristek surovin, proizvodov in odpadkov, posledično pa prinesli prihranek energije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za ta prehod bo zagotovljenih 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov.

Sveženj o krožnem gospodarstvu med drugim sestavljajo ukrepi za zmanjšanje živilskih odpadkov, vključno s ciljem prepolovitve količine živilskih odpadkov do leta 2030, ukrepi standardov kakovosti za sekundarne surovine in ukrepi iz delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2015-2017.

Med predlogi so tudi spremenjena uredba o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gnojil iz odpadkov na enotnem trgu ter povečanje vloge biohranil, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki obravnava vprašanja možnosti recikliranja, biorazgradljivosti, prisotnosti nevarnih snovi v plastiki, ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov.

Komisija je prav tako predstavila vrsto ukrepov za ponovno uporabo vode, vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda. Spremenjeni zakonodajni predlog o odpadkih določa jasne cilje glede zmanjšanja količine odpadkov ter dolgoročni načrt za ravnanje z odpadki in njihovo recikliranje. Skupni cilj EU je 65-odstotno recikliranje komunalnih odpadkov in 75-odstotno recikliranje odpadne embalaže do leta 2030. Do istega leta naj bi v EU na odlagališčih končalo največ 10 odstotkov vseh odpadkov.

Danes predlagani ukrepi bodo, sporočajo iz Bruslja, prispevali k »sklenitvi zanke« življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi za okolje in gospodarstvo. Krožno gospodarstvo bo lahko v Evropi ustvarilo številna delovna mesta, hkrati pa ohranjalo dragocene in vedno redkejše vire, zmanjševalo vpliv rabe virov na okolje ter odpadnim proizvodom dalo novo vrednost.