Za gradbenike prihodnje leto še manj dela

Ljubljana – Vrednost opravljenih gradbenih del je maju upadla, kar je drugi mesečni zaporedni padec, upad pa je tudi na letni ravni. Podjetjem se namreč že nekaj časa zmanjšuje število pogodb in takšno gibanje se bo nadaljevalo, kar pomeni še manj dela v gradbeništvu.

Gradbeniška statistika je neusmiljena. Zmanjšuje se število izdanih gradbenih dovoljenj, o gradnji stanovanj komaj da še lahko govorimo, večkrat napovedanih naložb, za katere naj bi poskrbela država, pa ni. »Podjetja in tudi državo smo na kratkotrajno naravo lanskega vzpona gradbeništva in s tem povezana tveganja opozarjali že leta 2013. Tudi zato podjetja lani niso povečala svojih zmogljivosti in števila zaposlenih, tako da je večina lanske 19,5-odstotne rasti šla tujim podjetjem in njihovim zaposlenim. Po podatkih Ajpesa so namreč gradbena podjetja, registrirana v Slovenij, lani povečala svoje prihodke le za skromnih 3,4 odstotka, število zaposlenih pa za še bolj skromna dva odstotka. Tako smo po grobi oceni prepustili tujcem in njihovim podjetjem skoraj 10.000 delovnih mest,« pojasnjuje razmere v gradbeništvu direktor Zbornice gradbeništva in IGM pri GZS Jože Renar.

Slovenija se namreč v zadnjih desetih letih spopada z izjemno visokimi nihanji povpraševanja v gradbeništvu, ki ga s svojim kampanjskim in nepredvidljivim naročanjem povzroča država, saj je bila povprečna letna sprememba obsega izvedenih del kar 17,5-odstotna, v Avstriji pa na primer le 2,5-odstotna. To še posebej velika in srednja podjetja, ki so najintenzivneje udeležena v javnih naročilih, postavlja pred hude dileme, saj je pri nas trg delovne sile zelo tog in podjetja števila svojih zaposlenih ne morejo tako hitro prilagajati razmeram na trgu. V zbornici gradbeništva tako le upajo, da zmanjšanje obsega opravljenih del v gradbeništvu na koncu leta ne bo spet dvomestno, kot je bilo večkrat doslej.

Pomanjkanje zasebnih naložb

Predvsem skrbi zmanjševanje vrednosti opravljenih del na gradbenih inženirskih objektih tako na mesečni kot letni ravni. »Država s svojo nepredvidljivo dinamiko javnega naročanja kaže neodgovoren odnos do gospodarstva, saj je gradbeništvo pomembna gospodarska panoga, ki je povsod v EU daleč najbolj odvisna od razmer na domačem trgu. V Sloveniji je ob pomanjkanju zasebnih investicij v zadnjih letih vloga države še znatno večja, saj so investicije, povezane z državo, lani imele več kot 60-odstotni delež slovenskega gradbeniškega trga, za velika podjetja pa je to pomenilo vrednostno tudi več kot 80 odstotkov vseh njihovih naročil.

Država mora nujno ukrepati na sektorski gospodarski politiki in stabilizirati trg gradbeništva, saj takšnih nihanj povpraševanja ob relativno togem trgu dela ne prenese brez posledic nobena gospodarska panoga. To pa negativno vpliva na dodano vrednost, ustvarjeno v Sloveniji, in na število ter kvaliteto delovnih mest, tako neposredno v gradbeništvu kot v številnih panogah, povezanih z gradbeništvom. Pri tem mora država izdelati zanesljive in natančne plane investicij za najmanj pet let naprej, obseg del pa mora biti za podjetja znan za naslednji dve leti. Za slovenska gradbena podjetja je značilna tudi zelo majhna zaloga pogodb, kar zmanjšuje njihovo poslovno učinkovitost,« razlaga Renar.

Podobne težave kot gradbeništvo ima tudi industrija gradbenega materiala (IGM). Še več, visoka rast obsega izvedenih del v gradbeništvu se je pri IGM pokazala še manj kot pri gradbenih podjetjih, saj so povečala svoje prihodke le za 2,5 odstotka, število zaposlenih pa celo zmanjšala za 2,1 odstotka.

Projekti podobni iluziji

Letos se končujejo projekti, ki so financirani iz sredstev finančne perspektive EU 2007–2013. Nova finančna perspektiva ima bistveno manjši delež sredstev, namenjenih za infrastrukturo, ob tem pa je za pripravo izvedbenih projektov potreben tudi čas, tako da v naslednjih dveh letih iz tega naslova skoraj ni kaj pričakovati. Tudi dinamika investicij v infrastrukturo je v upadu, saj načrtovana gradnja železniške infrastrukture in projekti Darsa ne morejo v celoti nadomestiti nastalega izpada, poleg tega je investicijska obnova slovenskih državnih cest v zadnjih letih skoraj ustavljena. Investicije v stavbe, še posebej pa v stanovanjsko gradnjo, so na zgodovinskem minimumu, saj stabilne gospodarske rasti še ni na vidiku.

V Sloveniji se o nekaterih projektih, ki bi že zdavnaj lahko dajali neposredne pozitivne ekonomske učinke, govori že desetletje, pa se stvari izjemno počasi premikajo, kot je na primer gradnja hidroelektrarn na srednji Savi, v obnovo obstoječih državnih cest bi morali vlagati vsaj 200 milijonov evrov na leto, pa dosegamo le dobro četrtino tega zneska. Manjkajo še nekateri pomembni avtocestni odseki, vendar je na srečo Dars pred kratkim podpisal pogodbo za gradnjo avtoceste Draženci–Gruškovje. Tudi prometnice v tretji razvojni osi so še vedno bolj podobne iluziji, ki jo ob tem še izkoriščamo za neplodna prerekanja o najprimernejših trasah. Drugi tir ostaja povsem nepredvidljiv in kaže na to, da nas bodo transportne poti počasi obšle.

»Na stavbah pričakujemo povečane aktivnosti na energetski sanaciji, kjer pa žal tudi ne gre brez motenj, ki imajo na panogo izjemno neugoden vpliv. Tako so letošnji razpisi za spodbude v energetsko sanacijo stavb prišli na dan šele sredi gradbene sezone, kar za mnoge projekte pomeni izgubljeno sezono. Pričakujemo, da bo gospodarsko ministrstvo prevzelo aktivnejšo vlogo, da bodo seznami različnih želja na različnih ministrstvih in pri javnih naročnikih po hitrejši poti umeščeni v realne investicijske okvire, potrebne za realno planiranje, in nato gradnjo, in da bodo pri tem na prvo mesto postavili interes slovenskega gospodarstva,« pravi Renar.

V letu 2016 še slabše

Poleg tega spet prihaja v ospredje problem nesposobnosti izločanja nenavadno nizkih ponudb v slovenskem javnem naročanju, čeprav so se že ničkolikokrat pokazale vse njihove negativne posledice tako za naročnika (in z njim davkoplačevalce) kot za podizvajalce in dobavitelje, saj povzročajo izjemno visoka tveganja za kvalitetno izpolnjevanje pogodbenih ciljev, korupcijo, socialni dumping in neplačevanje podizvajalcev ter njihovih zaposlenih.

In kaj gradbince čaka prihodnje leto? »Nič dobrega,« napoveduje Jože Renar. Hitrejša obnova zanemarjenih državnih cest bi močno zmanjšala nastajanje velikih škod na cestiščih in dala delo številnim gradbenikom. Steče lahko takoj, saj so projekti pripravljeni in bi bila tudi zaradi davkoplačevalskega denarja daleč najbolj optimalna gospodarska rešitev. S tem bi preprečili tudi nastajanje velike škode zaradi hitrega propadanja slabo vzdrževanih cest, katerih stroški obnove se z odlaganjem vzdrževalnih del povečujejo eksponentno.