V Novi Ljubljanski banki (NLB), ki je na čelu konzorcija prodajalcev, na vprašanja časnika niso želeli odgovoriti, češ da postopkov v teku ne komentirajo.
V Intereuropi so za STA pojasnili, da je prodajni postopek v pristojnosti lastnikov in ga zato ne morejo komentirati. Ob tem so zagotovili, da vodijo vse aktivnosti v njihovi pristojnosti, vezane na prodajni postopek lastniškega deleža družbe, z vso skrbnostjo dobrega gospodarja ter da s svojimi aktivnostmi podpirajo prodajni proces.
Ključni prepreki pri načrtovani prodaji naj bi bili, tako Dnevnik, predvsem visok finančni dolg družbe in številne poslovno nepotrebne nepremičnine, ki jih upravi Intereurope še ni uspelo prodati. Konec lanskega leta je imela Skupina Intereuropa za kar 216 milijonov evrov različnih nepremičnin in zemljišč, vrednost poslovno nepotrebnih nepremičnin in podvojenih skladišč ter logističnih centrov pa se ocenjuje na med 30 in 50 milijonov evrov, navajajo.
V koprski družbi pa poudarjajo, da aktivno in nenehno oglašujejo prodajo poslovno nepotrebnega premoženja, tako preko nepremičninskih agencij, spletnih strani kot z oglaševanjem v medijih. »Kljub intenzivnim aktivnostim družbe za prodajo nepremičnin je zaradi trenutnih razmer na nepremičninskem trgu razmeroma malo povpraševanja,« so dodali.
Obvestilo o začetku prodajnega postopka Intereurope so banke, lastnice 72,13-odstotnega dežela v koprski družbi, objavile v začetku lanskega decembra. SID banka, ki ima v lasti 18 odstotkov delnic Intereurope, NLB (17,4 odstotka), Gorenjska banka (11,2 odstotka), Raiffeisen banka (10,4 odstotka), SKB (8,2 odstotka) in Banka Koper (2,7 odstotka) so prodajo skupaj 67,8 odstotka delnic Intereurope sicer napovedale že konec januarja 2014. Takrat so podpisale mandatno pogodbo za prodajo delnic s svetovalcema Lazard in Raiffeisen Centrobank.