Tiskane izdaje
V svetu, predvsem v EU, postaja prehod v krožno gospodarstvo nujen ter omogoča dolgoročne priložnosti in rešitve tako za gospodarstvo kot za okolje in družbo. Na vprašanje, kako temu sledi strateško partnerstvo Sripa – krožnega gospodarstva, odgovarja direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik, ki upravlja Srip.
Kaj so glavni cilji Sripa – krožnega gospodarstva? Na kakšne prebojne inovacije in rešitve je v Sripu mogoče računati, jih pričakovati?
Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (Srip), devet jih je v Sloveniji, pomenijo inovacijske grozde, ki bodo z zagotavljanjem storitev povezovanja na področju raziskav, razvoja in inovacij pripomogli k uspešnejšemu prodoru slovenskega gospodarstva na globalne trge ter tako neposredno pripomogli k ciljem Strategije pametne specializacije S4. Srip – mreža za prehod v krožno gospodarstvo (kratko Srip – krožno gospodarstvo) je nastal na pobudo ustanovitvenih članov Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ), mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Kemijskega inštituta ter se izvaja v koordinaciji in upravljanju ŠGZ.
Glavna cilja Sripa – krožnega gospodarstva sta dva, in sicer izboljšati indeks snovne učinkovitosti z 1,07 (iz leta 2011) na 1,50 leta 2020 ter vzpostaviti šest novih verig vrednosti z zaključenimi snovnimi tokovi. Z uresničevanjem postavljenih ciljev bodo vsi člani pripomogli k izboljšanju konkurenčnosti Slovenije na globalnih trgih z zvišanjem delovne vrednosti zaposlenega, povečanjem obsega znanja in tehnologij v izvozu visokotehnološko intenzivnih proizvodov in storitev ter povečanjem podjetniške aktivnosti.
Računamo, da bodo aktivnosti, ki jih Srip spodbuja, tudi kratkoročno prinesle prebojne inovacije in zanimive trajnostne rešitve, zasledujemo pa tudi dolgoročne cilje tako v raziskovalni sferi kot tudi v gospodarstvu in splošni javnosti. S pravkar potrjenim akcijskim načrtom Sripa prehaja v drugo fazo delovanja, ki bo trajal do konca leta 2019. Prebojne vsebine so pričakovane na glavnih področjih Sripa: trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, sekundarne surovine, funkcionalni materiali, procesi in tehnologije ter krožni poslovni modeli.
Srip – krožno gospodarstvo povezuje predstavnike gospodarstva, raziskovalno-razvojnih organizacij in nevladnega sektorja z namenom vzpostavitve dolgoročnega javno-zasebnega partnerstva z vodilno vlogo članov Sripa ter v sodelovanju z državo pri vzpostavljanju verig vrednosti ter organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem prehoda na globalni trg.
Zdi se, da postaja termin krožno gospodarstvo vse obsežnejši: od prehranske do gradbene industrije, neštetih odpadkov in njihove ponovne uporabe, v drugih povezavah ...? Kako v Sripu – krožno gospodarstvo razlagate, kaj je zdaj krožno gospodarstvo?
Govorimo o prehodu v krožno gospodarstvo, ki je sistemski in zapleten instrument in nam omogoča zadržati različne vire v potrošnem ciklu čim dlje. Pomeni preobrazbo poslovnih modelov in spreminjanje veljavnih vzorcev in navad. Recikliranje je le ena od faz, in še to zadnja v ciklu. Gre za spremenjen način načrtovanja produktov, upoštevanje omejenosti virov in s tem povezane stroške, za oblikovanje, ki omogoča nadomeščanje posameznih komponent izdelka z novimi, za nadgradnjo in čim daljšo dobo uporabe. Pomembno je čim daljše ohranjanje dodane vrednosti proizvodov, odpravljanje odpadkov in ohranjanje virov v gospodarstvu tudi po izteku življenjske dobe proizvoda in nenehna produktivna uporaba.
Koliko podjetij, tudi javnih, in raziskovalno-znanstvenih institucij je vključenih v vaš Srip? Iz kakšnih panog so in kako se povezujejo? So to zelo različne panoge, ne samo prehranske?
Srip – krožno gospodarstvo sestavlja 58 članov iz obeh kohezijskih regij – zahodna in vzhodna Slovenija, ki so pristopili v članstvo Srip in soustvarjali vsebine na posameznih fokusnih področjih znotraj Sripa. Temelji na vzpostavljanju javno-zasebnega partnerstva, v katerem se povezujejo in sodelujejo gospodarski subjekti (mikro-, mala, srednja in velika podjetja), raziskovalno-razvojne in izobraževalne institucije, nevladne organizacije in drugi zainteresirani v verigah vrednosti po načelu zaključenih snovnih tokov. Sodeluje tudi država (ministrstvo za gospodarstvo) s sofinanciranjem v višini 50 odstotkov za delovanje Sripa.
Ali že dosedanje povezave članov Sripa – krožnega gospodarstva dajejo rezultate ali spremembe na višji ravni, seveda v smeri ciljev krožnega gospodarstva? Na primer?
Gre predvsem za sodelovanje strokovnjakov, ki so do zdaj delovali manj povezano ter katerih pogledi in zanimanje niso bili tako široko in multidisciplinarno zasnovani. Čeprav se seveda vsi zavedamo, kako pomembno je povezovanje in sodelovanje, tega velikokrat ni. Poslovni model, ki ga prakticiramo v tem projektu, nas napotuje k tesnejšemu povezovanju in sodelovanju. Prepričani smo, da se ta že uresničuje, predvsem pa bo vse bolj postajal praksa v prihodnjih letih.
Ali se Srip – krožno gospodarstvo ali prek njega člani Sripa že povezujejo tudi z mednarodnimi veliki akterji na tem področju? S katerimi se morda že ali bi se lahko in kaj bi to v prihodnosti lahko pomenilo?
Mednarodna dejavnost Srip je zasnova skozi internacionalizacijo na področju razvoja in trženja. Na področju mednarodne razvojne dejavnosti smo ob sodelovanju vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v fazi povezovanja z iniciativo Vanguard, predvsem z regijo Lombardijo v Italiji, prav tako se dogovarjamo za sodelovanje in povezovanje z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo. Hkrati pa smo v fazi priprav in povezovanja v posameznih javnih razpisih (na primer Interreg program, Obzorje 2020 ipd.). Po drugi strani se posamezni člani Srip vključujejo v različne platforme in mednarodne verige vrednosti, ki so odlična iztočnica za nadaljnje aktivnosti internacionalizacije.
Ali že obstajajo ali nastajajo novi poslovni modeli članov Sripa – krožnega gospodarstva? Lahko omenite kakšnega in zakaj je pomemben, že zdaj in bo tudi v prihodnosti zanimiv?
Za potrebe učinkovitega delovanja Sripa – krožnega gospodarstva, ki ponazarja inovacijski grozd, je bil pripravljen poslovni model, ki vsebuje vertikalna, fokusna področja, kot so trajnostna energija, biomasa in alternativne surovine, recikliranje, Funkcionalni materiali, procesi in tehnologije ter krožni poslovni modeli. Pri tem v Sripu deluje horizontalna mreža IKT, izvajajo se aktivnosti internacionalizacije in razvoja človeških virov ter skupne storitve, kot so okoljske storitve, prenos znanja in tehnologij, okoljske dejavnosti in razvoj podjetništva.
Ali se pri nas dovolj spodbuja krožno ekonomijo – od različnih spodbud, posojil, razvojnih sredstev, evropskih sredstev, Junckerjevega sklada, EIB, Obzorja 2020 (v okviru tega je posebna pobuda »Industrija 2020 v krožnem gospodarstvu«) ...?
Poudariti je treba, da je Slovenija in s tem tudi Srip – krožno gospodarstvo v začetnem procesu prehoda v krožno gospodarstvo. Država spodbuja in podpira razvoj krožnega gospodarstva s sofinanciranjem projektov v okviru javnih razpisov na ministrstvu za gospodarstvo ali ministrstvu za izobraževanje. Prav tako bo Srip pomagal pri vzpostavljanju mednarodnih partnerstev za vključevanje v različne konzorcije in platforme ter pri vključevanju v različne programe. Lahko pa rečemo, da sredstva obstajajo v zadostni meri, ampak zahtevajo v pripravi projektov veliko strokovnega znanja, povezovanja in mreženja.
