Ljubljana – Obubožani slovenski gradbinci bodo morali zaradi čedalje manj dela doma odločneje na tuje trge, med katerimi je tudi belgijski, kjer letna vrednost gradbenih del presega 56 milijard evrov. Tudi letošnje napovedi so dobre, predvsem pri visokogradnjah.
Belgijska gradbena industrija je lani poslovala bolje od povprečja belgijskega gospodarstva. Gradbena podjetja, teh je po podatkih Belgijske gradbene konfederacije vključno z obrtniki 97.500 in imajo 274.000 zaposlenih, od tega 198.800 delavcev, prispevajo šest odstotkov v bruto domači proizvod.
V zadnjih letih se je število tujih gradbenih delavcev v Belgiji povečalo za 25 odstotkov, pa tudi sicer v gradbeništvu delajo večinoma tujci. Prevladujejo Romuni, Bolgari, Slovaki, Čehi, delavci iz nekdanje Jugoslavije, zelo veliko je tudi Poljakov, Špancev in Portugalcev.
Kar zadeva višji kader, inženirje, pa velja pravilo, da to delo opravljajo Belgijci, čeprav se tudi med inženirji najdejo mladi Slovenci. Vse temelji na kolektivnih pogodbah. Izjemno velik poudarek Belgijci dajejo varnosti pri delu in kakovosti. To sta prvini, s katerimi podjetjem v Belgiji uspeva dobiti nov posel.
Dobri obeti
Skupni obseg novih zgradb, katerih gradnja je bila odobrena v lanskem letu, se je povečal za približno deset odstotkov. To kaže na dober potencial za rast gradbeništva, še posebej zato, ker se pričakuje, da se bo zaradi projekta »Scholen voor morgen« (Šole za jutri) okrepila tudi gradnja nestanovanjskih zgradb. Različne podobne informacije namigujejo, da se bo gradbeništvo v Belgiji v prihodnosti povečalo v vseh oblikah dejavnosti.
Možnosti za naša
»Odločitev za organizacijo dogodka v Sloveniji so spodbudila slovenska gradbena podjetja, ki so se obračala name s prošnjo po pomoči in za nasvete,« pravi generalna sekretarka ACSI Barbara Frontini in dodaja, da ACSI slovenskim gradbenim podjetjem lahko pomaga pri sklepanju podizvajalskih pogodb, z informacijami o pravih cenah, po katerih se dela v Belgiji, pri razumevanju in interpretaciji razpisov in ponudb, pri vprašanjih v zvezi z belgijskim socialnim in delovnim pravom (pravila glede napotitve delavcev na delo v Belgijo, delovna dovoljenja, licence, dovoljenja za bivanje, minimalna bruto plača, obvezno izplačevanja trinajste plače po belgijskem sistemu itd.) in pri davčnih vprašanjih.
Frontinijeva pravi, da imajo slovenska podjetja v Belgiji veliko priložnosti, predvsem izdelovalci stavbnega pohištva, fasaderji, tesarji, izdelovalci streh in lesenih skeletnih objektov. Poleg tega delavci za zelo specifična, ozko specializirana dela, denimo tesnjenje, injektiranje, sidranje, polaganje izolacij ipd. in različni inštalaterji, na primer centralnega ogrevanja, prezračevanja, elektroinštalaterji in drugi. »Belgijski izvajalci so odprti tudi za skupne projekte z izvajalci iz drugih držav članic Evropske unije, vendar je za to potreben niz ugodnih dejavnikov, ki se začnejo s spoznavanjem in ujemajočimi se profili,« pravi Frontinijeva.
Na obisk pride
V belgijski delegaciji bodo tudi vodja direktorata za tuje investicije federalnega ministrstva za finance Albert Wolfs, vodja oddelka za mednarodne zadeve na socialnem sekretariatu Hugues Thibaut, Aida Axelsson Bakri iz belgijskega podjetja, specializiranega za črpanje sredstev EU, ter davčni, pravni in drugi svetovalci, ki bodo v pomoč slovenskim gradbenim podjetjem, ki bi morda začela utirati pot na belgijskem trgu.