Tiskane izdaje
Ljubljana – Državna podjetja ostajajo zlata jama za različna svetovalna, revizijska, odvetniška in druga podjetja z intelektualnimi storitvami. Vrednost sklenjenih pogodb lahko štejemo v milijonih evrov, v zadnjega pol leta, ko morajo ta podjetja podatke o teh poslih tudi javno objavljati, pa sta za tovrstne posle največ namenila NLB in Telekom Slovenije.
Daleč najdražje pogodbe je v tem času sklenila naša največja banka, objave pa med drugim razkrivajo visoke stroške za skrbne preglede in sanacije bank. Z družbo KPMG je tako julija letos NLB podpisala pogodbo za 650.000 evrov. Pogodba je sicer štiriletna, a to letno še vedno znese 162.000 evrov. V banki pojasnjujejo, da gre za storitve davčnega svetovanja in nadzor nad izpolnjevanjem zavez do Evropske komisije v programu državne pomoči NLB. Deloitt svetovanju pa je NLB za svetovanje pri pripravi stresnih testov in za mnjenje o davčni obravnavi odpisov terjatev plačala skoraj 46.000 evrov. Publikumu holding, Alti Invest in Alti skupini bodo letos odšteli do 397.000 evrov za intelektualno storitev. Za kakšno, v NLB nočejo razkriti, ker da gre za poslovno skrivnost. Za revidiranje letnih računovodskih izkazov bodo družbi Ernst in Young plačali 219.600 evrov. Svetovanje Ernst&Young revizije pri izdaji senior nezavarovane obveznice NLB, pa je banko stalo 97.600 evrov. Za izdajo te obveznice, v vrednosti 300 milijonov evrov, so za pravno svetovanje najeli še družbo Clifford Chance, za kar so odšteli dodatnih 72.000 evrov. Družbi Standard&Poors je največja državna banka za svetovanje in izdelavo bonitetne ocene odmaknila kar 235.000 evrov.
Pogodbe NKBM so skrivnost
NKBM je bil pri sklepanju pogodb v zadnjih šestih mesecih bolj skromen. Največ vredna je pogodba s praškim Advanced Risk managementom za 98.313 ervov. V NKBM pojasnil o tem poslu (in tudi drugih poslih) nismo dobili, ker da gre za poslovno skrivnost, kot je mogoče ugotoviti, pa gre za podjetje za obvladovanje tveganj. Deloitte svetovanju so za svetovanje odšteli 40.000, Raiffeisen Centrobanki in Lazard & Co pa za neznano intelektualno storitev 41.000 evrov. Lazard Fères je sicer finančni svetovalec pri prodaji mariborske banke, a v Slovenskem državnem holdingu (SDH) odgovarjajo, da bo stroške tega svetovanja pokrila država.
Abanka je za razliko od drugih državnih bank zelo malo zapravila za svetovalne storitve. Največji posel je analiza vrednosti, ki jo je za dobrih 25.000 evrov naročila pri P&S Capitalu. Zato pa je družba veliko denarja porabila za izobraževanje. V ta namen je z družbo Tela Vital, ki je izobraževala tudi zapsolene v NLB, sklenila pogodbo za skoraj 35.000, z inštitutom za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio pa posel za skoraj 20.000 evrov.
SID banka je z družbo DIGITECH, ki proizvaja in dobavlja tehnično opremo, sklenila pogodbo za 19.500 evrov. Kar nekaj denarja pa je namenila za pravne storitve: Wolf Theiss Ljubljana je za področje transakcij z vrednostnimi papirji iz tujine plačala 18.300 evrov, beograjski družbi Moravčević, Vojnović in partnerji pa 25.000 evrov.
Iz objav Telekoma Slovenije je mogoče ugotoviti, da ta družba ogromno denarja nameni za avtorske in druge storitve s področja informacijaskih tehnologij. Tako je z družbo za digitalne komunikacije Garex v sklenila pogodbo za 82.000 evrov. Z družbo Naprave digitalna interakcija in SP rešitve, ki nima pa niti svoje spletne strani, je Telekom za razvoj integriranih spletnih rešitev nedavno sklenil pogodbo za 90.000 evrov. Pogodba s podjetjem za geoinformacijske tehnologije GDi GISDATA je vredna 34.930 evrov, s poljskim SMT Softwarom dobrih 26.000 evrov in z družbo za informacijske tehnologije Virtuait 22.700 evrov. Kar nekaj poslov ima Telekom z italijanskimi podjetji: z odvetniško družbo Baker & McKenzie znaša 43.290 evrov, s svetovalno družbo Analysys mason, s katero sodeluje pri tržnih analizah, pa kar 196.000 evrov. Dobrih 100.000 evrov Telekomove pogače si je odrezal še dunajski Rolandsberger strategy consultant, odvetniška pisarna Schöner pa polovico manj.
Privatiazcijski zaslužkarji
Izdatki SDH za zunanje pogodbe so večinoma povezani s privatizacijo in izvajanjem zakona o SDH. Tako gre pri skoraj 44.000 evrov vrednem poslu s KLBV za vrednotenje NKBM, ki jo država prodaja. Za pravno svetovanje pri prodaji Cinkarna Celje pa bodo družbi Odvetniki Šelih in partnerji odšteli do 15.000 evrov, do zaključka prodaje Žita pa z odvetniško pisarno Jadek & Pensa sklenila pogodbo za 11.500 evrov. Za cenitve deležev v državnih družbah PDP in DSU, ki jih mora po zakonu odkupiti, je SDH družbi P&S Capital plačal dobrih 47.000 evrov. Revizija letošnjega poslovanja pri Deloitte Reviziji pa ga bo stala 16.800 evrov.
Tudi Kad za dobrih 52.000 evrov najema storitve družbe odvetniki Šelih in partnerji, za cenitev svojega deleža v PDP pa je KF Financam odštel 10.000 evrov. Sicer pa sta njegovi najdražji pogodbi nakup in vzdrževanje diskovnega sistema pri Marand inženiringu za 98.000 evrov in nadgradnja in vzdrževanje informacijskega sistema za 97.000 evrov. Za študije, povezane z vzpostavitvijo demografskega sklada, bo Inštitutu za ekonomske raziskovanja in Centru poslovne odličnosti ekonomske fakultete odštel po 19.000 evrov.
Drage pristaniške študije
V Luki Koper večinoma veliko trošijo za študije – dvakrat po dobrih 19.000 evrov – so dali za študijo in izdelavo prototipa za evropski projekt elektronskega poslovanja subjektov, ki jo je podjetje naročilo pri družbah Actual IT in Akademika. Za študijo o plovnosti v bazenu I, pa bodo fakulteti za pomorstvo plačali skoraj 36.000 evrov. Pri tej fakulteti so za 17.300 evrov naročili še proučitev konkurenčnih transportnih poti, ki oskrbujejo zaledje pristanišča. Analiza tokov pokvarljivega blaga pri Horizon Servizi za isti projekt pa je stala dodatnih 18.800 evrov.
Pri Zavarovalnici Triglav najbolj izstopata svetovalni pogodbi z družbo Pricewaterhousecoopers, ki sta skupaj vredni 135.000 evrov. Holding slovenske elektrarne je družbi S&T Slovenija za informacijske rešitve nakazal 124.600 evrov. Za intelektualne storitev je KF Financam plačal 133.000 evrov, družbi Dr. Pendl & dr.Piswagner pa skoraj 44.000 evrov.
KF Finance, KPMG, družbe iz skupin Deloitte in Ernst&Young, Center poslovne odličnosti, KLB, Odvetniki Šelih&partnerji, Tela Vital; P&S Capital in Pristop sicer sodijo med partnerje, s katerimi državna podjetja pogosto sklepajo zunanje pogodbe (glej grafiko).
