Zaradi stečaja Zvona dva naprodaj cela vrsta družb

Ljubljana – Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?

Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.

Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov.

Kje bodo pristale znane družbe?

Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od še preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.

Ali bodo družbe kakor so MKZ, glavni državni založnik knjig, in Cetis, slovenski tiskar uradnih dokumentov in drugih pomembnih papirjev, ter Vinska klet Bistrica, od koder prihaja med drugim znani ritioznojčan, kmalu prodane na stečajni razprodaji poceni, če ne že pod vsako razumno ceno? Ali pa po načelu, da dražitelji »dajo kolikor dajo«. Ker gre za skoraj 70-odstotne deleže, bodo morali tisti, ki bodo ta podjetja kupovali, kupiti zaradi prevzemne zakonodaje, družbe v celoti. Boris Frantar, mali delničar Mladinske knjige Založba upa, da bo kupec, ki bo družbo kupoval, zasledoval cilje odgovornega kupca po pošteni cen in bo malim delničarjem, ki jih je več kot 20 odstotkov, omogočil pošten izstop.

Stečajna upraviteljica Zvona dva holding Vida Gaberc pričakuje, da bo otvoritveno poročilo pripravljeno v štirih mesecih. Iz njega bo tudi razvidno, kakšne in koliko terjatev bodo prijavili upniki. Vsekakor pa Gaberčeva poudarja, da prodaja stečajne mase, kakršna se bo oblikovala iz lastniške malhe Zvon dva holdinga, predvidoma ne bo navadna prodaja. Napoveduje, da bodo za prodajo tako MKZ kakor Cetisa potrebna skrbna vrednotenja in cenitve, seveda takrat, ko se bo upniški odbor skupaj s stečajno upraviteljico tudi odločil za njihovo prodajo. To pač ne bo prodaja navadnih nepremičnin. Zaradi kompleksnosti teh družb se vse skupaj lahko zavleče tudi za nekaj let.

Bo lastnik upošteval poslanstvo MKZ?

In kako svoj novi položaj, položaj družbe iz stečajne mase, ocenjujejo pri MKZ in Cetisu? V nasprotju z Mladinsko knjigo Založba nam v Cetisu odgovorov niso uspeli pripraviti. V Mladinski knjigi pa pričakujejo, kakor je odgovoril predsednik uprave MKZ Peter Tomšič, »da bo MKZ slej ko prej dobila novega lastnika. Tomšič odgovarja, da na spremembo lastništva založbe ne morejo vplivati, lahko vplivajo le na uresničevanje svojih ciljev. Tomšič: »Uprava Mladinske knjige Založbe in vodstvo odvisnih družb se osredotoča na stabilno poslovanje celotne Skupine Mladinska knjiga. Če naj v času gospodarske krize in posledičnega padanja kupne moči prebivalstva ohranimo konkurenčne prednosti ter zagotavljamo zmerno rast prodaje, moramo krepiti naše temeljne dejavnosti, izboljševati kakovost knjižnega programa in intenzivirati razvojne aktivnosti. To so cilji, povezani s tekočim poslovanjem. Tudi pri srednjeročnih ciljih sledimo usmeritvam iz že sprejetega srednjeročnega plana.«

Ali se v družbi Mladinski knjigi Založba vendar bojijo, da bi bila vrednost družbe razvrednotena, ker bo del stečajne mase, ali pa računajo, da se bo njena vrednost zaradi njenega specifičnega položaja še zvišala? Peter Tomšič: »Mladinska knjiga Založba v slovenskem prostoru ni le največja založba, ampak ima širše družbeno poslanstvo, saj je institucija nacionalnega pomena. Prispevek generacij avtorjev, urednikov, prevajalcev, oblikovalcev, ni opazen le v založniški sferi, marveč tudi v slovenski politični, kulturni in gospodarski sferi. Zato upamo, da bo dobila lastnika, ki bo pri odločitvi za nakup upošteval tudi njeno širše družbeno poslanstvo. In da bo v tem smislu postavljena tudi njena vrednost.« In kje vidijo potencialne kupce za svojo družbo: doma ali v tujini? Iz MKZ so dogovorili: »Potencialni kupci so lahko tako v Sloveniji kot v tujini, odvisno, kakšen interes jih bo vodil pri nakupu in kakšna bo njihova kapitalska moč.«