Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski turizem je v primerjavi z drugim gospodarstvom v dobri kondiciji, pravi junak pa je zdraviliški turizem s tretjinskim deležem. Ne nazadnje je tudi po svetovnih napovedih prihodnost prav tu.
Majhna Slovenija je zelena, aktivna in zdrava destinacija, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) pa eden ključnih partnerjev Slovenske turistične organizacije (STO), je na današnji skupni konferenci za novinarje ugotavljala direktorica STO Maja Pak. Enajstmesečni podatki o turističnem utripu so spodbudni: sedem odstotkov več domačih gostov in šest odstotkov več domačih prenočitev ter po devet odstotkov več tujih gostov in njihovih prenočitev je dober dosežek.
V zdraviliškem turizmu je rast glede domačih gostov zaradi omejenega trga manjša (dva odstotka več gostov in odstotek več prenočitev), pri tujcih pa večja, saj je bilo gostov lani sedem odstotkov več kot predlani in prenočitev osem odstotkov več. Skupaj je 680.900 gostov v primerjavi z letom 2010 pomenilo štiriodstotno rast, enak pa je bil odstotek povečanja prenočitev – 2.865.130. Direktor SSNZ Iztok Altbauer si ob takšnih številkah težko predstavlja, da tudi poslovni podatki ne bi bili boljši. Na voljo bodo v zgodnji pomladi.
Je pa predsednik skupščine SSNZ in direktor Term Dobrna Jože Duh lahko povzel ocene poslovodečih iz posameznih zdravilišč. Leta 2011 so veliko naredili, zato so v letošnje leto vstopili optimistično razpoloženi. Želijo obdržati domače goste in povečati število tujih. Naložb v zidove ne načrtujejo, želijo pa izboljšati kakovost ponudbe. Pogovarjati so se začeli s tujimi zavarovalnicami, da bi ob odprtju evropskega zdraviliškega trga prihodnje leto k nam tudi tujci prihajali z napotnicami. Ne samo za terapije, kot to nekaterim že uspeva, temveč tudi za hotelske storitve.
Dvanajst odstotkov domačih gostov prihaja v naša zdravilišča z napotnicami. Če ne bi bilo tako, potem bi bilo že danes tujih gostov več kot domačih. Tako pa je domačih 56 odstotkov, pri prenočitvah pa je njihov delež še za odstotno stopnjo večji. Zanimiv je podatek, ki ga je navedel Iztok Altbauer, da je čedalje več hotelskih gostov, stagnirajo gostje v apartmajih, manj pa jih je v kampih, a ostanejo dlje, zato je prenočitev več.
Večina gostov pride v slovenska zdravilišča po cesti, saj prevladujejo tako po številu kot po prenočitvah Italijani in Avstrijci. Po številu jim sledijo gostje iz Hrvaške, Nemčije, Srbije in Rusije, po prenočitvah pa so na tretjem mestu že Rusi in za njimi gostje iz Nemčije, Hrvaške in Srbije. Rusi (in Ukrajinci, pri katerih je bila ob manjšem številu lani dosežena največja rast) so tako rekoč edini letalski gostje, hkrati pa zgledno zapravljivi, saj ostajajo pri nas dlje kot drugi, zato se splača potruditi z znanjem ruščine.
Glede dodatne ponudbe najraje hodijo po nakupih: od Benetk do Dunaja. Za vse druge ljudi srednjega sloja slovenska zdraviliška središča ponujajo vse od aktivnega preživljanja časa v zelenem okolju s pohodništvom in kolesarjenjem, kjer smo žal še daleč za Nemčijo ali Avstrijo, do kulinarike.
