Železova ruda je na cenovnem dnu

Po začetku finančne krize je Kitajska zelo velike količine denarja namenila za spodbujanje gospodarstva, kar se je izrazilo v povpraševanju po tako rekoč vsaki surovini. Kitajci namreč pokupijo kar dve tretjini vse svetovne produkcije železove rude in toliko železa, kot vse druge države skupaj. Največja svetovno znana rudarska podjetja, ki so večinoma iz Avstralije in Brazilije, so hitela povečevati proizvodnjo, da bi zadostila povpraševenju in da bi ohranila tržni delež. Z ohlajanjem Kitajske je na trgu ostala čezmerna ponudba, ki je povzročila pok surovinskega balona. Ker so rudarske družbe veliko denarja investirale v nove obrate, je zmanjšanje njihove proizvodnje, zelo težek korak nazaj, zato poskušajo z večjo proizvodnjo znižati svoje stroške in ohraniti tržni delež. Je pa to seveda pri teh cenah zelo težko, saj samo stroški energije znašajo 35 odstotkov produkcije železove rude. Naložbe v največje rudarske družbe, kot so Rio Tinto, BHP Billiton in Vale, so se v zadnjem letu izkazale za zelo boleče, saj so se zmanjšale s 40 do celo 60 odstotkov. Še slabše so jo odnesle jeklarske družbe, saj pri teh cenah le malokateri sploh še ustvarja dobiček. Da bi trg dosegel ravnovesje, morajo cene ostati nižje dalj časa, da se s trga po naravni poti odstranijo vsi proizvajalci z višjimi marginalnimi stroški, s tem pa se zmanjša del proizvodnje.