Tiskane izdaje
Žitova odvisna družba je Mlinotestove delnice prodala ljubljanski družbi, registrirani za poslovno svetovanje, po 2,531 evra za delnico, obenem pa je od nje po 57 evrov za delnico kupila 9,14 odstotka lastnih delnic (vrednost posla je 1,85 milijona evrov) in ima zdaj vsega skupaj 10 odstotkov lastnih delnic, so iz Žita sporočili prek spletne strani ljubljanske borze.
S tem poslom se je danes končala večletna prevzemna zgodba med ljubljansko in ajdovsko družbo, ki veljata za največji žitno predelovalni v Sloveniji.
»Želeli smo prevzeti Mlinotest in uresničiti sinergijske učinke, ki bi jih lahko, če bi bili v okolju prijazno sprejeti. Tako pa je okolje naše dobronamerne cilje, s katerimi smo jih seznanili ob pošiljanju ženitvene ponudbe, ves čas zavračalo. Želeli smo, da družba ostaja naprej, razvijali bi jo naprej, tako kot razvijamo mariborski del (Intes op.p.), v katerega vsako leto investiramo, z nami bolj napredujejo, kot bi sami. Žal oni tega niso tako sprejeli, ne lokalna skupnost in ne uprava družbe, ki smo jo zaprosili, da nam bi omogočila skrben pregled. Tudi prek bank kot glavnih lastnic Mlinotesta smo poskušali, da bi one zahtevale vpogled same zase, pa tudi niso uspele. Podajati se v take naložbe je zelo težko, tako kot je težko imeti naložbo, ki ti nič ne daje in je ni mogoče upravljati. Ko se je oglasila Fin Vita in povedala, da se zanima za Mlinotestove delnice, smo se začeli pogajati o poslu,« je po objavi sklenjenega posla z delnicami Mlinotesta povedal Janez Bojc, predsednik uprave Žita, ki mu je žal, da jim ni uspelo na pameten način prestrukturirati mlinarske in pekarske industrije.
Kot je povedal Bojc, je sklenjena kupčija glede na okoliščine dobra, saj so za prodanih 17 odstotkov Mlinotesta dobili skoraj deset odstotkov Žita in da je to vsekakor boljše, kot da bi ohranjali delež v ajdovski družbi brez vsake možnosti upravljanja z njim.
Bojc je ob tem dodal, da se razmere v Mlinotestu in Žitu precej razlikujejo in da bi Ajdovščina imela več delovnih mest z Žitom kot brez njega. Mislim, da bo Mlinotestu samemu bistveno težje kot bi mu bilo z nami. Z nakupom smo jim hoteli prenesti določene posle, da bi torej okrepili svoj položaj, zdaj bomo to pač uredili na kakšen drugačen način. Oni so želeli samostojno pot, imajo jo, s tem pa imajo tudi samostojno odgovornost do lokalnega okolja in upam, da jo bodo upravičili,« je še dodal Bojc.
Žito se je sicer zanimalo za nakup skoraj polovičnega deleža Mlinotesta, ki je v lasti bank, še izdatneje po rubežu deleža, ki ga je imela v ajdovskem mlinarsko-pekovski družbi Vipa Holding. Ko je ta zašla v težave, ji je delnice družb v njeni lasti zarubila Gorenjska banka.
