Tiskane izdaje
Ljubljana – Edini način, kako lahko gospodarstvo vpliva na potencialno škodljive politične odločitve, je, da ostane korak pred njimi, pojasnjuje Hugh Aitken, direktor škotske izpostave Konfederacije britanske industrije (CBI), enega najvplivnejših gospodarskih združenj na Otoku.
Z njim smo se pogovarjali ob robu okrogle mize o temi britanskega izstopa iz EU, ki jo je pripravila Britansko-slovenska gospodarska zbornica. Odločen zagovornik sodelovanja med politiko in gospodarstvom je prepričan, da pogajanja o brexitu ne bi smela biti podvržena le političnim interesom, ampak da bi morala imeti v njih besedo tudi podjetja. Le na ta način se bodo lahko ustrezno pripravila na izzive, ki jih prinaša brexit.
Nogometna tekma med Slovenijo in Škotsko se je končala z neodločenim izidom oziroma slabo za obe strani, kot ste dejali med nastopom. V poslovnem okolju se verjetno ne dogaja pogosto, da vsi izgubijo.
Ne, ne bi rekel, da se. Tako škotski kot britanski vladi sem pojasnil, da vlada ne more razumeti vidika podjetij, če z njimi ni v stiku. Če politikom tega ne razložimo, od njih ne moremo pričakovati, da bodo izpolnili naša pričakovanja in v tem primeru nastane položaj, v katerem ni zmagovalcev. Naša ambicija je, da podjetja postanejo bolj angažirana v pogajanjih [o brexitu]. Škotska izvozi za 13 milijard funtov blaga v države EU, pri polovici od tega pa sodeluje le 77 od skupaj več kot 300.000 podjetij. To predstavlja veliko priložnost za razvoj izvoznih možnosti, toda podjetja so tista, ki morajo napraviti prvi korak.
Podjetja vseskozi poudarjajo, da potrebujejo jasnost pri poslovanju za svoje nemoteno delovanje. Jim tega Združeno kraljestvo daje dovolj?
Ne. V tehnološkem sektorju sem delal 35 let, zaposlen sem bil v podjetjih, kot so Sun Microsystems, Oracle, Microsoft, HP. Nikoli v teh 35 letih nismo imeli jasnosti, ta ne obstaja, ko vodite podjetje. Nikoli ne veste natanko, kaj bo storila konkurenca, zato se ne strinjam s tezo, da podjetja potrebujejo jasnost. Nasprotno, morajo se naučiti spoprijemanja z dvoumnostjo. Obstajajo različne ravni jasnosti in dvoumnosti.
Ali se z brexitom bližamo najnižji ravni? Verjetno se. Sogovorniki so govorili, kakšne rezervne scenarije lahko sprejemajo podjetja. Kako lahko to počnejo, če ne vedo, kaj bo brexit sploh prinesel? Bodo to carine, omejitve priseljevanja? Podjetja zdaj le vztrajajo pri svojih načrtih in čakajo na razplet. Toda če si želijo jasnosti, morajo stopiti v ospredje in začeti sodelovati s politiki. Podjetja se ne smejo preprosto zanašati na politike, ampak morajo z ramo ob rami stati z njimi.
Škotska je na lanskem referendumu skupaj s Severno Irsko glasovala proti izstopu Britanije iz EU. So razlike v pogledih med različnimi deli Združenega kraljestva še vedno tako občutne? Se je kaj spremenilo?
Dvainšestdeset odstotkov Škotov je glasovalo za obstanek v EU, torej razlike so občutne, a stvar je zdaj končana. Morda se je podpora članstvu nekoliko spustila. Po drugi strani je 72 odstotkov mladih glasovalo proti izstopu, ta delež pa se ni veliko spremenil. To moramo pustiti za sabo in se skupaj s politiki posvetiti temu, kako bomo sprejeli najboljše odločitve za Škotsko in Združeno kraljestvo. Tako stvari potekajo v demokraciji. Smo del Združenega kraljestva, ki se je odločilo, da odide, zdaj pa moramo trdno delati za to, da bo brexit na koncu uspešen.
Je brexit lahko uspešen, če Združeno kraljestvo ne ohrani sedanjega dostopa do skupnega trga EU?
Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, kako bodo potekala pogajanja o morebitni uvedbi carin. Če se izognemo uvedbi carin, potem je lahko uspešen. Če se uvedejo pričakovane 5,7- in 4,3-odstotne carine na uvoz oziroma izvoz, potem bosta tako Britanija kot Evropa na slabšem. Če se osredotočimo na to, da iz brexita ustvarimo uspeh, potem verjamem, da obstajajo velike priložnosti za uspešno sodelovanje med njima. Brexit nekatere izmed naših podjetij celo spodbuja k temu, da začenjajo razmišljati zunaj evropskih okvirov. Nekatera naša mala in srednja podjetja se usmerjajo na kitajski, indijski in severnoameriški trg, o katerih prej niso niti sanjala. Če bi nam uspelo politike in podjetnike spraviti za skupno mizo in jim predstaviti jasne primere tega, kakšen bi moral biti uspeh, bi bilo to čudovito.
Toda težava je to, da so pogajanja o brexitu izjemno politična.
Vem, ampak ne bi smela biti. Na nekaterih področjih je to razumljivo, a pogajanja nikoli ne bi smela biti podvržena samo politiki ali pa samo gospodarstvu. Oboje bi se moralo prepletati. Britanska in škotska vlada se zavedata tega, da morajo biti podjetja del te zgodbe. Če ne bodo, se utegnemo znajti v položaju, ki bo vodil v negativen razplet.
Brexit je za škotsko vlado postal prioriteta, odložila je tudi načrte za drugi referendum o neodvisnosti.
Škotska vlada ima svojega ministra za brexit, prva ministrica se bo kmalu sestala z britansko premierko o temi škotske agende. Škotska vlada želi ohraniti prost pretok delovne sile in blaga, pri tem je zelo odločna in želi si biti za pogajalsko mizo. Za Škotsko, Wales in Severno Irsko je specifično, da imajo neko stopnjo avtonomije in njihova želja je, da se to upošteva. V pogajanjih nočejo izgubiti svojih pristojnosti. Odločitev o drugem referendumu je z vidika CBI Scotland politična odločitev, mi pa nismo politična organizacija. Če bo kdaj nov referendum, bomo članstvo povprašali, kaj si o tem misli. Zdaj predvidevamo, da vse poteka po ustavljenem redu, fokus je usmerjen na brexit in vsi se pomikamo naprej.
Referendumi lahko s seboj prinesejo resna gospodarska tveganja. Tako je bilo na Škotskem, podobne težave porajata brexit in nedavni referendum v Kataloniji. Kako preseči to napetost med demokracijo in interesi gospodarstva?
To je zelo težko vprašanje. Kot podjetje morate predvideti odločitve, ki se bodo sprejemale, in biti korak pred njimi. Le tako lahko vplivate oziroma ohranite stik z njimi. Za nazaj je težko popravljati stvari, zato morate svoje interese predstavljati vnaprej. Mislim, da bi morala podjetja prevzeti večjo vlogo in več odgovornosti pri razpravah, ki bi lahko vplivala na njihovo poslovanje, prebivalstvo in državo. To se dejansko dogaja in politiki so zadovoljni, da dobivajo več povratnih informacij od strokovnjakov. Ne vem, kako tesno politika sodeluje s podjetji v Sloveniji, med razpravo sem dobil občutek, da morda ne [zelo tesno].
Na Škotskem 95 odstotkov gospodarstva predstavljajo mala in srednja podjetja, kar ni zdravo. Potrebujemo tudi večja podjetja in z vašo državo si želimo vzpostaviti dialog in odpreti vrata večjim podjetjem, ki bi lahko zrasla in se razvila na Škotskem in s tem pripomogla k ustvarjanju bolj uravnotežene gospodarske slike. To je najbolje početi z aktivnim pristopom. Ne smemo čakati na problem in ga šele potem reševati.
V političnih izzivih se torej skriva tudi veliko pomembnih lekcij za podjetja.
Točno tako. Potrebujejo dialog, transparentnost, vizijo. Ko sem vodil Sun Microsystems, smo vlado v Westminstru in v Edinburgu vztrajno seznanjali z vizijo in nenehnimi spremembami poslovanja. Vlade tega ne morejo same spremljati oziroma predvideti. Moja naloga je bila, da so vedeli, v katero smer se razvija podjetje in kakšne bodo potrebe po kadrih. Tako so vedeli, da bomo potrebovali inženirje, in ne več računovodij. Zaradi tega sem zelo velik zagovornik tesnega sodelovanja med politiko in gospodarstvom. Politiki ne bodo storili prave stvari, če jih ne boste pravilno usmerili.
