Cene plina naj se odvežejo cen nafte

Zemeljski plin po novem poročilu Mednarodne agencije za energijo (IEA) že v prihodnjih petih letih čaka svetla prihodnost. Kitajska bo po poročilu v tem času podvojila porabo, ZDA pa bodo deležne koristi cenejšega plina iz skrilavcev in postale izvoznice plina.

Poročilo Srednjeročni trg plina 2012 ugotavlja, da bo Kitajska z 2,7-odstotno letno rastjo v petih letih postala tretja največja uvoznica plina za Evropo in Azijo z Oceanijo. V tem obdobju bodo ZDA postale neto izvoznice utekočinjenega zemeljskega plina, Japonska pa bo povečevala uvoz, vendar je delež odvisen od njihove jedrske politike.

Razvita Evropa (članice OECD) je največja uvoznica, ki pa največ plina uvozi po plinovodih, utekočinjen naftni plin ima le majhen delež. Evropski uvoz se bo do leta 2017 po analizi IEA povečal na 310 milijard kubičnih metrov plina. Po mnenju IEA zaradi te majhne rasti uvoza skoraj ni potrebe za novo plinovodno infrastrukturo. Vendar je diverzifikacija virov prednostna naloga evropske politike, zato bo na evropskih obalah zraslo nekaj novih terminalov za utekočinjen zemeljski plin, v načrtu pa so tudi novi plinovodi (IEA med drugim omenja tako Južni tok kot Nabucco). Glede na okoljske omejitve, večje javne zaskrbljenosti, konkurence različnih projektov ali težave z zagotavljanjem virov je večina projektov upočasnjena. Za povrhu je dolgoročna vloga zemeljskega plina v evropski energetski politiki precej negotova. Zaradi finančne krize je zdaj namreč v gradnji le šest projektov terminalov za utekočinjen plin in povečanja plinovodov.

Poročilo je IEA izdal le nekaj dni po zlatih pravilih za zlato dobo plina Golden Rules for a Golden Age of Gas. Osredotoča se na okoljske učinke proizvodnje nekonvencionalnega zemeljskega plina in kako bi jih oziroma bi jih lahko omilili v prihodnjih 25 letih. »Zlata doba plina je vzšla v Severni Ameriki, vendar je širitev po svetu odvisna od tega, ali je plin proizveden in dostavljen na trg prijazno do investitorjev in celotne družbe,« je povedala izvršna direktorica IEA Maria van der Hoeven.

Poročilo o srednjeročnem trgu plina vidi rast porabe zemeljskega plina v večini svetovnih regij razen v Evropi, ki se srečuje s skromno gospodarsko rastjo, relativno najvišjimi cenami plina na svetu in močno rastjo deleža obnovljivih virov energije. Uspešen in pravočasen razvoj novih virov plina pa bo povečal porabo na Bližnjem vzhodu, Afriki in Aziji.

Poleg najbolj tradicionalnih virov plina v Rusiji in Severni Ameriki IEA omenja tudi prihodnje vire. Rast porabe nekonvencionalnega plina se bo povečala z dobavami severnoameriškega plina iz skrilavcev, poleg tega pa tudi iz plinskih žepov in premogovnih ležišč drugje po svetu. Prihodnja proizvodnja plina iz skrilavcev se bo verjetno zgostila na Kitajskem in Poljskem. Zadnje bo mogoče, če bo Evropska unija proizvodnjo plina iz skrilavcev ocenila za sprejemljivo.

Četrtina novega povpraševanja po plinu bo prišla iz Kitajske, četrtina z Bližnjega vzhoda in drugih azijskih držav skupaj, petina pa iz Severne Amerike. Zaradi nizkih cen plina bo leta 2017 v ZDA iz plina proizvedene toliko elektrike kot iz premoga.

Obseg trgovanja s plinom se bo po napovedi povečal za 35 odstotkov, tako s prevozi utekočinjenega zemeljskega plina kot s povečanjem zmogljivosti plinovodov iz območja nekdanje Sovjetske zveze. Povečanje trgovanja bo po letu 2015 sledilo skrčenju svetovnega trga pred tem. Pri tem je še zanimivo, da je zemeljski plin najpomembnejša dobrina, ki še nima svetovne cene. Razlike v cenah med regijami se bodo zniževale, vendar bodo ostale. Vzpostavitev enotne borzne cene plina za Azijo bi po mnenju IEA pomagala tako proizvajalcem kot kupcem plina po svetu.

Prava zlata doba plina pa bo za IEA prišla šele z začetkom izkoriščanja velikih svetovnih zalog nekonvencionalnega zemeljskega plina. Vendar je dodano močno opozorilo, da morajo pred tem vlade, industrija in vsi drugi deležniki tehtno odgovoriti na vsa vprašanja o okoljskih in družbenih vplivih takšnih projektov.

Precej drugačno mnenje imajo v Gazpromu. Na svetovni konferenci o plinu v Londonu, kjer je IEA predstavil poročilo o trgu plina do leta 2017, je Aleksander Medvedjev, namestnik predsednika upravnega odbora Gazproma med drugim povedal, da bi moral plin iz skrilavcev ostati v strateški rezervi za pozneje, zaloge v nizko prehodnih bazenih zemeljskega plina in premogovnega metana so namreč večje. Poudaril je tudi zanesljivost dobav po plinovodih, saj je Severni tok postal sinonim za varno dobavo plina. Podobno bo, je prepričan Medvedjev, tudi z Južnim tokom, saj so zadaj dejanske zaloge ruskega plina, ki zadoščajo za to novo žilo v Evropo. »Plinovodi bodo tudi leta 2035 temelj dobave plina v Evropo,« je prepričan Medvedjev.

Opozoril je na še eno, precej neizkoriščeno možnost uporabe zemeljskega plina – kot gorivo v prometu, cenejše od nafte. Povsod, kjer so imeli predstavitve novih tehnologij plinskih motorjev, se je uporaba plina povečala na 17 odstotkov trga goriv. Na svetu je še 182 milijard ton stroškovno učinkovito dosegljive nafte, zemeljskega plina pa 850 bilijonov kubičnih metrov.

O cenah plina pa je Medvedjev odprl zanimivo debato. Očitno bodo morale biti cene plina določene deloma tržno, na borzah, deloma pa dolgoročno, saj le to omogoča naložbe v infrastrukturo. Poleg tega bi lahko ceno plina po dolgoročnih pogodbah vezali na cene obnovljivih virov energije, ne več na cene nafte. Plin se namreč brez prave potrebe že nekaj časa draži, še bolj se bo, ko bo začelo zmanjkovati nafte.