Negotova usoda ali nesprejemljivo ukinjanje lekarn

V dobri veri sem pred kratkim zamenjala vse računalnike, zdaj pa mi grozi stečaj, bankrot, pravi lastnica zasebne lekarne.

Objavljeno
29. junij 2011 20.57
Posodobljeno
30. junij 2011 06.15
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Brigite Ferlič Žgajnar, Ozadja
Ljubljana – Usoda osmih lekarn, ki delujejo v okviru Javnega zavoda Kraške lekarne, in štirih, ki spadajo pod okrilje zasebne lekarnarke Staše Marije Kastelic, je negotova. Občine, v katere sodijo, jim niso naklonjene.

Ogrožena so delovna mesta. Potem ko je Mestna občina Ljubljana konec leta 2009 neuspešno zagrozila z odvzemom koncesije Lekarni Bitenc, se zdaj ponavlja podobna zgodba. Le da tokrat v občini Škofljica, ki noče podaljšati koncesije zasebni lekarni Moja lekarna. S tem bodo ukinjene tudi njene podružnice v Dobrovi, Podpeči in Horjulu.

Marko Podvršnik, direktor občinske uprave, nam je pojasnil, da so v občini Škofljica na podlagi javnega razpisa Staši Mariji Kastelic leta 2004 izdali odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti za sedem let: »Po pravnomočnosti izdane odločbe je bila podpisana še koncesijska pogodba, obe pa se iztečeta 31. avgusta letos.«

Občina je koncesionarko o bližajočem se poteku roka tudi pisno obvestila, z navedbo, da ji zdaj podeljene koncesije ne bodo avtomatično podaljšali. Proučevali naj bi namreč še najboljšo možno obliko lekarniške dejavnosti in medicinske oskrbe za njihove občane. V zvezi s tem se pogovarjajo tudi z Lekarno Ljubljana, zato so se že začele širiti špekulacije, da bo ta z Markom Jakličem na čelu le še razširila svojo prevlado in da bodo za vse preostale ostale le še drobtinice.

Namesto koncesije bankrot

Staša Marija Kastelic je presenečena in razočarana nad dogajanjem. Prepričana je bila, da dobro sodeluje z občino in da lekarniška dejavnost, ki jo opravlja, poteka strokovno in po vseh etičnih načelih. Prejšnji škofljiški župan ji je koncesijo že podaljšal za dodatnih osem let, a je nova občinska garnitura to odločitev označila za nično.

»Sklepala sem, da je aneks ničen, ker naj bi se glede na mnenje lekarniške zbornice koncesije podeljevale ne za nekaj let, pač pa za nedoločen čas, in da je občina želela urediti to formalnost,« se spominja Kasteličeva, ki se je v tem mišljenju motila. Če se občinarji ne bodo premislili, bo brez zaposlitve ostalo dvanajst ljudi, brez lekarniških storitev pa prebivalci območij, kjer je Moja lekarna prisotna.

»Občina mi je lani odobrila povečanje prostora, zato sem bila prepričana, da mi bodo koncesijo tudi avtomatično podaljšali. V dobri veri sem pred kratkim zamenjala vse računalnike, zdaj pa mi grozi stečaj, bankrot. Zame je občina del države, a očitno ne moreš nikomur zaupati,« pravi razočarano.

Razkroj javnega zavoda


V Lekarniški zbornici so se odločili opozoriti na problematiko zapiranja lekarn in samovoljo nekaterih županov. Predprejšnji teden je namreč še postojnska občina napovedala ukinitev Javnega zavoda Kraške lekarne. Aniti Malnar, ki ga vodi, se zdi nerazumljivo, da hočejo zavod po toliko letih dobrega poslovanja in vlaganja v dejavnost kratko malo likvidirati. »Nikomur ni jasno, kaj bo sledilo. Svoje poslanstvo opravljamo zares zelo kakovostno, uvajamo nove programe farmacevtske skrbi,« navaja Malnarjeva.

Kako bo lekarništvo v občini organizirano v prihodnje, nam na občini Postojna niso pojasnili, češ da občinski svet o tem še ni sprejel nobene odločitve. »Pri likvidaciji se sklicujejo na 54. člen zakona o zavodih, ki pravi, da je ta možna, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen,« pojasnjuje Malnarjeva in se hkrati sprašuje, ali potem v občinah, v katerih delujejo, ni več potrebe po lekarniški dejavnosti. Imajo 41 zaposlenih, ki naj bi se jim sodeč po novem odloku zagotovila zaposlitev pri novem izvajalcu javne službe po teritorialnem načelu, glede na kraj (občino) opravljanja lekarniške dejavnosti. Kdo bo novi delodajalec, pa še ni določeno.

Država naj vzame 
stvari v svoje roke


Ne vedo niti tega, kako bodo lekarne v prihodnje delovale in ali sploh bodo, glede na to, da je prenehala potreba po dejavnosti. Da takšne situacije ne bi nastajale, Malnarjeva predlaga, da se pristojnosti z lokalne ravni prenesejo na državno: »Država bi morala narediti natančno strategijo, določiti, kje bi morale biti lekarne.« V obrazložitvi, zakaj je bil odlok sprejet, piše: »Zaradi različnih pogledov ustanoviteljev na nadaljnji razvoj dejavnosti obstoječega javnega zavoda in posledične nezmožnosti sprejemanja ključnih odločitev, potrebnih za njegovo nemoteno delovanje, je podan predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica.«
V Lekarniški zbornici pravijo, da so se problematike lotili z vso resnostjo in maksimalnim angažiranjem vseh resursov zbornice. Za danes pa je o tem sklicana tiskovna konferenca.