Nič ni narobe s plačo v gotovini, če je le po zakonu

Banke so se vam zadnje čase grdo zamerile, a morate poslovati z njimi, ker dobivate plačo na transakcijski račun? Ni res, samo zaradi plače ali drugih dohodkov iz delovnega razmerja vam ni treba imeti nobenega opravka z bančniki.

Slovenski zakoni dopuščajo gotovinsko izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pojasnjujejo v davčni upravi, vendar mora izplačevalec tudi ob takšnem izplačilu oddati predpisane obrazce in plačati obvezne dajatve. Govorimo o zakonitih izplačilih plač na roko, ne o obvodih mimo javnih blagajn. »Po členu 23 a pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku izplačevalcu dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih našteva 37. člen zakona o dohodnini, ni treba nakazati na transakcijski račun fizične osebe. Izpolniti pa mora vse davčne obveznosti,« pravi predstavnik davčne uprave za obveščanje javnosti Stojan Glavač. Naši sogovorniki opozarjajo še na eno vprašanje: Ali podjetje ima blagajno?

Brez blagajne ne gre

V davčni upravi nimajo statistike o delodajalcih, ki zaposlene plačujejo v gotovini. »Takšnih izplačil je kar veliko, zlasti v manjših podjetjih. Imamo tudi podjetja, ki sploh nimajo odprtih transakcijskih računov.

Za davčno upravo je pomembno, da od delodajalca dobi obrazce REK I in da plača vse obvezne prispevke,« pravi lastnica podjetja za davčno, ekonomsko, podjetniško svetovanje Deps Consulting Simona Štravs.

Dodaja, da niti zakon o plačilnih storitvah ne prepoveduje gotovinskih izplačil dohodkov iz delovnega razmerja. »Izplačila v gotovini za izplačevalca pomenijo, da mora imeti urejeno blagajniško poslovanje, to pa pomeni evidenco o blagajniških prejemnikih in blagajniških izdatkih, voditi je treba blagajniški dnevnik. To pomeni precej dodatnega administrativnega urejanja v računovodstvu. Drugače pa te pravilnik o blagajniškem poslovanju omejuje le, ko za račun ne smeš plačati več kot 420 evrov, za izplačilo plač omejitve ni.«

Nekateri nočejo banke

Tudi davčni strokovnjak Boštjan Petauer poudarja, da pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku omogoča gotovinska izplačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, na primer regresa, odpravnin in potnih stroškov. Na vprašanje, zakaj je takšna ureditev potrebna, odgovarja:

»Menim, da bi zakon, če bi onemogočil gotovinsko izplačilo, tudi nekoga, ki noče poslovati z banko, silil, da ima transakcijski račun. Nekateri ljudje pač nočejo poslovati z banko. Upoštevati moramo tudi najmanj izobražene delavce, ki poslovanja z banko morda niso vešči.«

Gotovinska izplačila dohodkov iz delovnega razmerja so izjema od splošnega pravila, po katerem morajo biti obdavčljivi dohodki sicer nakazani na račune v bankah ali hranilnicah, dodaja sogovornik: »Pri avtorskih honorarjih izjema na primer ne velja.«

Zpiz: Gotovine je vse manj

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je najbrž največji izplačevalec gotovinskih plačil. »Zavod je oktobra po poštni dostavi nakazal gotovinska izplačila pokojnin in drugih denarnih prejemkov 46.016 naslovnikom. Takšno nakazilo znaša povprečno 380 evrov,« pravi direktor sektorja za nakazovanje pokojnin na Zpizu Boštjan Martinčič.

Prejemniki, ki pokojnine še prejemajo v gotovini po poštni dostavi, za takšno storitev ne plačajo nič. Po podatkih zavoda je v zadnjih 12 letih gotovinskih nakazil po pošti čedalje manj: od leta 2000 do danes se je število takšnih izplačil zmanjšalo s 135.000 na 46.000.

Ministrstvo za spremembe

Na ministrstvu za finance opozarjajo, da pri gotovinskih izplačilih dohodkov iz delovnega razmerja pripravljajo pomembne spremembe: »Na spletni strani smo 28. oktobra letos objavili predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki predlaga spremembo veljavnega člena 23 a pravilnika. Med drugim predlagamo določitev obveznega nakazovanja na transakcijski račun vseh dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih naštevata prvi in drugi odstavek 37. člena dohodninskega zakona, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.« Ministrstvo namerava tako doseči »večjo transparentnost in učinkovitejši nadzor nad izplačevanjem osebnih prejemkov, s tem povezanih davčnih obveznosti ter prispevkov za socialno varnost«.

Zakoni za zdaj dopuščajo gotovinska izplačila plač, vprašanje pa je, ali je nanje pripravljen izplačevalec, razmišlja Boštjan Petauer: »Vse več podjetij sploh nima blagajniškega poslovanja z gotovino in jim ga niti ni treba imeti.«