»Nismo za divje poslovanje brez dovoljenj in licenc«

Bwin.com je največje podjetje v svetu spletnega igralništva. S Slovenijo ga povezuje pestra zgodovina, čeprav nima koncesije za delovanje pri nas. Navzlic neuspešnim poskusom prodora na naš trg mimo zakonskih pasti in blokad njihovih storitev na internetu pa direktor Bwin.party za srednjo in vzhodno Evropo Thomas Tzokas noče niti pomisliti, da bi vrgel puško v koruzo.

Letos je vaše podjetje vložilo 50 milijonov evrov vredno tožbo proti Republiki Sloveniji, ker naj bi bilo ravnanje državnih organov v nasprotju s predpisi Evropske unije in vam povzročalo škodo. Vam gre v nos, da lahko koncesijo, za katero Loterija Slovenije in Športna Loterija skupaj plačata približno devet milijonov evrov na leto, pridobi le slovensko podjetje?

Kot posameznik lahko razumem zaplet. Država je poskusila z zakonom poskrbeti za obdavčenje in zaščititi slovenska podjetja in posameznike. Toda pri tem je delovala v nasprotju z načeli EU. Ker ni znala urediti področja ter obdavčiti igralcev in podjetij, ga je preprosto blokirala. Pa čeprav je spletno igralništvo zelo čisto in pregledno. Ne moreš namreč pridobiti kreditne kartice brez osebnega dokumenta. In če kdo potrebuje še dodatne identifikacijske podatke, jih lahko zahteva. Na koncu meseca bi lahko posredovali pristojnim službam vse podatke: ta in ta oseba je zaslužila toliko in toliko denarja. Zakaj je treba stvari zapletati?

Bwin.party ima sedeža v Gibraltarju in Avstriji, kotira na londonski in dunajski borzi, pridobil je licenco v Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in drugih velikih državah. Kolikšna ovira so vendarle različne nacionalne zakonodaje že znotraj EU, kaj šele širše?

Velikanska. Uporaba pravil in omejitev na internetu je na splošno zelo zapleteno področje, saj o marsičem odloča nekoliko starejši rod od našega, ki ni prav domač z internetom. Celo v ZDA, kjer je doma spletna tehnologija, niso našli pravega načina za obdavčenje internetnega poslovanja razen davka od dobička. Zato so prepovedali tudi stave in razne igre. Kako naj šele mednarodni ponudnik najde rešitve za vse pravne izzive na svetovnem trgu? Zato se zavzemamo, da bi v celotni EU uveljavili enotne zakone za celotno spletno poslovanje, ne samo za igralništvo. Tako bi lahko primerno obdavčili podjetja in posameznike ne glede na to, od kod so. Višino davčnih stopenj bi lahko seveda prilagodili državnim normativom, toda načelo bi moralo biti enako. Ne vem, zakaj bi morali postavljati pregrade za dejavnost, ki je že po definiciji mednarodna.

Po javno dostopnih podatkih je imel Bwin.party Digital Entertainment, kot je popolno ime vašega podjetja, lani 438 milijonov evrov čistega dobička. Zakaj si sploh prizadevate za vsesplošno legalizacijo, saj vam gre dovolj dobro? Navsezadnje bi z ureditvijo razmer morali plačevati precej več davkov.

Nikakor nismo za divje poslovanje brez dovoljenj in licenc za delo. Nasprotno: želimo jasna in pravična pravila, saj bodo po svoje koristna za vse, ki želijo delovati legalno. Zavedamo pa se tudi, da bi naši delničarji imeli boljši občutek, če bi vlagali v zakonsko urejena okolja. V njih bi lahko tako oni kot mi razmišljali dolgoročno.

Ali zaznavate bistveno razliko v poslovni odprtosti med državami na zahodu in vzhodu Evrope?

Na zahodu so nekoliko bolj prilagodljivi. Tudi zato, ker so podjetja v Nemčiji, Avstriji ali Veliki Britaniji prepričala pristojne, da prepoved ni rešitev, marveč da je zakonska ureditev izhodišče za poslovni razvoj, ki ponuja nove možnosti. Razumem, da potrebujemo omejitve, ki bodo ščitile državne interese, podjetja in njihove stranke. Toda za spletne stave in igre bi bila dovolj en zakon in eno obdavčitveno načelo. Ne razumem, zakaj bi morali Slovenci igrati samo slovenski poker. Zakaj ne bi igrali z Grkom ali Francozom? Če jim tega ne dovolimo po legalni poti, bodo to storili na črno, brez finančnih in starostnih omejitev. Bodo že našli pot.

Kako hitro se na splošno razvija trg igralništva?

Rast v zadnjem času ni takšna, kot bi si želeli, niti pri športnih stavah niti pri spletnem pokru, ruleti in drugih kazinojskih igrah. Dosegli smo vrhunec in zato ne moremo ponoviti krivulj iz prejšnjih let. Mislimo pa, da bomo z razširjeno ponudbo in novimi igrami spodbudili potrošnjo. Veliko denarja vlagamo v razvoj, da bi prebrodili zatišno obdobje. Zato pa zaznavamo opazen napredek pri družabnih igrah. To je področje, ki je za nas zelo zanimivo in mu posvečamo veliko pozornosti in denarja za razvoj platform prihodnosti. Prav tako smo prepričani, da bo poleg spletnih iger za računalnike dobičkonosna tudi posodobljena mobilna ponudba »on line« za pametne telefone. Menim, da bomo v prihodnosti imeli univerzalne platforme za vse naprave. Razvoj tehnologije bo torej neposredno vplival na naše poslovanje.

Torej je poleg športnih stavcev in igralcev pokra, ki jih privlači zaslužek, vaša ciljna skupina igre željne mladina?

Mlajši rodovi so se že kot otroci spoznali z računalniki, drugimi sodobnimi napravami in internetom, ki so postali del njihovih življenj. Kar moramo mi odkrivati, je zanje naravno okolje, tako za učenje, povezovanje s prijatelji kot za igro. Družbena omrežja bodo hodila vštric z igralnimi platformami. Ker je večina spletnih iger brezplačnih, moramo podjetja najti pot do zaslužka, kar ni preprosto. Samo pionirji na svojih področjih so našli izviren recept. Toda tudi Facebook in Google navzlic velikanski vrednosti podjetij še vedno raziskujeta možnosti za dodatne oblike zaslužka.

Bwin se zelo dejavno vključuje v šport in vlaga zelo velike zneske v pokroviteljstva uglednih klubov. Po kakšnih merilih jih izbirate?

Odločili smo se za vlaganje v tri glavne športne stebre. Prvi je seveda nogomet in bili smo prva igralniška družba, ki je začela sodelovati z največjimi klubi v Evropi. V preteklosti denimo z Juventusom, Milanom, Werderjem in tudi z Barcelono, zdaj pa z madridskim Realom in Bayernom. Veliko denarja vlagamo v nogomet, saj je kralj športov. Seveda tudi druge panoge pritegnejo veliko pozornost, zato smo v drugo skupino uvrstili košarko. Na moje veliko zadovoljstvo, saj sem strasten navijač Olympiakosa, cenim pa tudi nekdanjo jugoslovansko šolo, tudi slovensko, ki je dala fantastične igralce. Košarka navdušuje velike množice po vsem svetu, zato smo leta 2006 najprej sklenili sponzorski dogovor z Mednarodno košarkarsko zvezo FIBA, in da bi zaokrožili zgodbo, smo se lani povezali še z evroligo do leta 2014. Tretji steber so dirke z motorji. Bwin je že vrsto let pomemben pokrovitelj številnih dirk in tudi pomemben člen v elitnem prvenstvu motogp.

Toda že preskakovanje po televizijskih kanalih razkriva, da ne nastopate le na osrednji mednarodni sceni, temveč tudi na manjših prizoriščih. Zakaj?

Odločili smo se tudi za lokalna sponzorstva, ki imajo večji pomen na državni ravni kot na mednarodni in drugačen, a prav tako koristen učinek. Takšni primeri so trenutno v nogometu Apoel in AEL na Cipru, Steaua v Romuniji in nekaj nemških klubov, od jeseni pa bo tudi druga italijanska liga nosila naše ime. Zakaj to počnemo? Poleg globalne verodostojnosti potrebujemo nekoliko bolj neposreden stik z ljubitelji športa na naših ciljnih trgih.

Razmišljate, da bi postali pokrovitelj kakšnega slovenskega kluba, morda košarkarjev Uniona Olimpije ali nogometašev Maribora?

Trenutno še ne, saj smo se najprej osredotočili na tržne niše, ki so zanimivejše za naše podjetje. Toda že prihodnje leto bomo začeli proučevati regijo nekdanje Jugoslavije. Takšne so zakonitosti v našem poslu, saj moramo delovati po načelu prioritet. Običajno pripravimo produkt, ki je primeren za neko okolje, in ko je pripravljen, začnemo vlagati vanj. Sponzorstvo je dolgoročna naložba, ne priložnost za hiter zaslužek.

Navsezadnje bi se lahko pred ureditvijo razmer primerilo nekaj podobnega kot nogometašem Reala, ki so morali odigrati tekmo lige prvakov v Rusiji brez reklamnega napisa Bwin na dresih.

Rusija ni članica Evropske unije. Vztrajali smo, da madridsko moštvo nastopi, saj nismo hoteli povzročati težav poslovnemu partnerju. V nekaterih primerih vlada sproži tolikšen pritisk, da ne želimo tvegati, večinoma pa prosimo EU, da zaščiti naše interese. UEFA bi v Realovem primeru predvsem ščitila svoje tekmovanje. Recimo, da bi Madridčani nastopili z našim napisom, ruska policija pa bi jih aretirala. To bi škodovalo ligi prvakov, nogometu, celotnemu športu in tudi našemu podjetju, saj bi bilo žarišče spora. Lahko je storiti nekaj norega, toda težko je popraviti posledice.

Ali med gospodarsko krizo ljudje na splošno stavijo več ali manj?

Trditev, da v stiski ljudje več poskušajo pri igrah na srečo in več pijejo, je mit brez osnove. Tako po službeni dolžnosti kot zasebno opažam, da stavijo manj, se manj zabavajo in da so lokali vse bolj prazni. Ker imajo ljudje manj razpoložljivih prihodkov, ne potrošijo veliko.