Tiskane izdaje
Niti v Avstriji se gradbeni sektor ni izognil upadu dejavnosti zaradi mednarodne finančne krize, vendar se je po močnem padcu v letih 2008 in 2009 gradbeništvo lani vrnilo k (skromni) rasti. Prav zdaj na Dunaju deluje eno največjih gradbišč v državi, območje nove železniške postaje Hauptbahnhof.
Na območju nekdanje južne mestne železniške postaje se razprostira ogromno, kar šest kilometrov dolgo gradbišče, na sredini katerega je že vidna osrednja stavba nove železniške postaje. Na površini 109 hektarov bo na tem območju, neposredno ob znameniti dunajski obvoznici Gürtel, do leta 2020 zrasla cela nova mestna četrt z več kot pol milijona kvadratnih metrov poslovnih površin, stanovanjskim kompleksom s 5000 stanovanji za 13.000 ljudi, šolskim kampusom ter velikim parkom. Tukaj bo tudi nov sedež avstrijskih železnic in nova osrednja poslovna stavba banke Bank Austria.
Investicijska vrednost projekta je ocenjena na štiri milijarde evrov, je povedal Andreas Schwab iz gradbene direkcije mesta Dunaj. Stroške si bodo partnerji razdelili; avstrijske železnice bodo prispevale milijardo evrov, mesto pol milijarde in zasebni investitorji dve milijardi in pol. Gradnja poteka postopoma; že decembra letos nameravajo odpreti glavno železniško postajo, leta 2014 bodo končali poslovni del, stanovanjski del s parkom pa bo končan do leta 2020.
Kljub svojemu vložku, predvsem v nove cestne povezave in drugo infrastrukturo, si mesto z več pobranimi davki in višjo vrednostjo nepremičnin na tem območju iz projekta obeta dobiček, je še povedal Schwab. Poleg tega bo v celotnem kompleksu zaposlitev dobilo 20.000 ljudi.
Ko bo nova osrednja železniška postaja končana, bo postala eno glavnih prometnih vozlišč v osrednji Evropi. Tukaj se bodo namreč povezovale trase medkrajevne, mestne in podzemne železnice, tramvaja in avtobusnega prometa. Postajo s skupaj več kot 100 kilometri stez bo po načrtih prečkalo približno 145.000 potnikov na dan.
Avstrijske železnice so tudi sicer eden večjih investitorjev v naši severni sosedi. V železniško infrastrukturo investirajo približno 1,9 milijarde evrov na leto, kar jih glede na število prebivalcev uvršča na prvo mesto v državah EU (230 evrov na prebivalca na leto). V prvem paketu za spodbuditev gospodarske rasti leta 2008 je avstrijska vlada prek Avstrijskih železnic za gradnje, predvsem za prenovo železniških postaj, namenila 700 milijonov evrov. Zaradi prizadevanj za zmanjšanje primanjkljaja je sedanja vlada v okviru zadnjega varčevalnega projekta ustavila nekatere največje infrastrukturne naložbe tako pri železniškem prometu (11,5 milijarde manj do leta 2016) kot v cestnem omrežju (6,5 milijarde do leta 2016).
Da bi projekt gradnje nove osrednje železniške postaje na Dunaju z okolico približali meščanom, so ob gradbišču postavili velik informacijski center z osrednjim, 67 metrov visokim razglednim stolpom, od koder je odličen pogled na gradbišče. Stolp je s svojo leseno konstrukcijo najvišja lesena konstrukcija z dostopom za ljudi v Evropi, po končani gradnji ga nameravajo razstaviti in uporabiti drugje.
Do zdaj so našteli že 17.000 obiskovalcev informacijskega centra, zaradi velikega zanimanja so uvedli celo letne vozovnice za obisk razglednega stolpa, ki so jih prodali več kot 700. Ljudi gradnja zelo zanima, pravi Andreas Schwab z dunajske mestne uprave in pojasnjuje, da zaradi dobro in široko zastavljene kampanje informiranja nasprotovanja med Dunajčani skorajda ni bilo.
S podobno široko komunikacijsko kampanjo so se na Dunaju lotili še enega velikega gradbenega projekta, ki pa je bil pred kratkim že končan: nove stanovanjske četrti Kabelwerk na območju nekdanje tovarne s tem imenom v dunajskem 12. okrožju Meidling. Na 68.000 kvadratnih metrih površine nekdanje mogočne tovarne žic in kablov je med letoma 2001 in 2009 zraslo naselje s tisoč stanovanji za približno 3500 ljudi. Od mladih družin do prebivalcev doma za starejše.
Arhitekt dunajske mestne uprave Volkmar Pamer je povedal, da je usoda tovarne Kabelwerk zelo povezana z okrožjem Meidling in ima žalostno preteklost. V tem velikem tovarniškem kompleksu s številnimi zgradbami je delala večina okoličanov, ki so bili s tovarno zelo povezani in so se z njo identificirali. Zato jih je zelo prizadelo, ko je podjetje leta 1997 sovražno prevzel nemški Siemens in tovarno po hitrem postopku zaprl. Ljudje so bili jezni in razočarani, v znamenje protesta so na svojih delovnih mestih za seboj pustili vse nedotaknjeno, tako da se je celotno območje spremenilo v mesto duhov. »Ko sem nekaj časa po zaprtju vstopil v tovarno, sem videl prizore, kakor da bi ljudje odšli zgolj na malico. Tam je bil odprt časopis in na pol popita skodelica kave, drugje je na mizi stal radio,« je povedal Palmer.
Nato se je mesto odločilo območje revitalizirati. V postopek načrtovanja nove soseske so intenzivno vključili ljudi iz tega območja, nekdanje zaposlene v tovarni in stanovalce sosednjih hiš. Ljudi so povabili v posvetovalno telo in zaradi velikega odziva so domačini nato sami izvolili svoje predstavnike. Načrtovanje nove soseske je nato trajalo več let, na številnih sestankih so sodelovali domačini, ti so tudi prispevali svoje pobude.
»Bilo je veliko usklajevanja, veliko tudi kritik in ostrih besed. Slišali smo vse vrste pripomb,« je pojasnjeval Pamer, ki je pri projektu sodeloval od začetka do konca in zdaj celo tukaj z družino živi. Vsaka pol leta so pripravili javno predstavitev, na kateri so zainteresiranim pokazali načrte. Po zaslugi takšne široke kampanje so domačini območje sprejeli za svoje, na koncu sta načrtom nasprotovala le dva ali trije, je povedal Pamer.
Gradnja soseske je stala približno 200 milijonov evrov. Sodelovalo je šest arhitekturnih birojev, zato so si zgradbe med seboj zelo različne. Poleg stanovanjskih blokov sta v kompleksu še dve ulici enodružinskih vrstnih hiš, dom za ostarele, kulturni center, vrtec, trgovina in lekarna. Pamer priznava, da se vse ni izšlo po načrtih. Kljub skrbnemu načrtovanju nekateri trgi med stavbami niso zaživeli, veliko poslovnih prostorov je ostalo praznih. »Očitno soseska ne dosega kritične mase ljudi, da bi se podjetnikom izplačalo opravljati dejavnost,« je ugibal Pamer.
Zaradi subvencij mesta Dunaj so si lahko stanovanja kupili tudi manj premožni, tako da so v soseski ljudje različnih slojev. Tržna cena stanovanja je znašala približno 2300 evrov za kvadratni meter, subvencionirana približno 1700 evrov, cena enodružinske hiše je znašala približno 300.000 evrov, prodali pa so jih takoj. Nova stanovanjska soseska Kabelwerk: na območju nekdanje tovarne stanuje približno 3500 ljudi različnih družbenih slojev. Foto Urban Červek Okoli mogočne osrednje stavbe nove osrednje dunajske železniške postaje bo zrasel poslovni center s hoteli in pisarnami, stanovanjski kompleks in velik park.
