Se Sloveniji zapira pot do financiranja na tujih trgih?

Zahtevana donosnost na desetletno slovensko državno obveznico se je povzpela na najvišje ravni po januarju 2012 in znaša 6,6 odstotka. Pribitek na referenčno nemško državno obveznico se je povzpel čez 530 bazičnih točk, kar nas uvršča ob bok Španiji. Tako visoki zahtevani donosi na državne obveznice pomenijo, da ima Slovenija resno okrnjen dostop na mednarodne kapitalske trge, kar se kljub določeni umiritvi razmer v vmesnem času kaže v izdajah državnih vrednostnih papirjev. Slovenija se v tem letu zaradi previsokih zahtevanih donosov financira izključno s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji za financiranje 1,27 milijarde evrov sredstev za izvrševanje državnega proračuna 2012. Sklepamo lahko, da razlika do 3,26 milijarde, ki je bila predvidena za refinanciranje obveznosti, ki dospejo v letih 2013 in 2014, ne bo izdana, saj je bolj preudarno počakati na ugodnejši trenutek na kapitalskih trgih. Vprašanje pa je, ali bo ustrezen trenutek dejansko prišel ali pa se bo morda Slovenija prisiljena dolgoročneje zadolževati po še višjih obrestnih merah in bo težko prišla celo do kratkoročnih virov financiranja. Moody'jevo znižanje bonitetne ocene naši državi za tri ravni in odločitev vlade, da odloži sprejetje odločitve o vpisu fiskalnega pravila v ustavo vsaj do septembra, nikakor ni v prid umiritvi razmer v bližnji prihodnosti.

Vlada je v izjavi za javnost zapisala, da je bil sklenjen dogovor, da bodo parlamentarne stranke do 25. avgusta uskladile stališča do izvedbenega ustavnega zakona za zlato fiskalno pravilo, zakona o Slovenskem državnem holdingu in zakona o agenciji oziroma skladu za eksterno reševanje oziroma sanacijo bank.

V bonitetni hiši Moody's so znižanje bonitetne ocene Slovenije utemeljevali tudi s slabimi razmerami v bančnem sistemu, za dokapitalizacijo katerega bo država po njihovem mnenju v prihodnosti potrebovala tudi do osem odstotkov BDP. Ugotovili so, da so slovenske banke kapitalsko najšibkejše v regiji CEE6 (Češka, Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska in Slovenija), in še pred znižanjem bonitetne ocene državi znižali boniteto trem največjim slovenskim bankam. Največji domači banki NLB se je tako samostojna bonitetna ocena znižala na Caa1 z B2, NKBM na Caa1 z B1 ter Abanki na Caa2 z B2. Kot vzrok za znižanje so navedli, da ukrepi, ki jih za zajezitev učinkov slabih posojil in s tem pritiskov na kapitalsko ustreznost sprejemajo banke in njihovi lastniki, niso zadostni za absorpcijo nadaljnjih izgub. Moody’s je zavzel tudi stališče, da je vlada sicer pripravljena zagotoviti podporo bankam, a je lahko morebitna pomoč večim bankam velik zalogaj za državni proračun.

Slabšanje gospodarske slike za slovenske banke predstavlja začaran krog, ki ga je v odsotnosti jasne vladne strategije za nadaljnji razvoj gospodarstva težko pretrgati. Nova KBM je tako na podlagi novih Umarjevih ocen o gospodarskih gibanjih pripravila rebalans načrta poslovanja leta 2012; zdaj pričakujejo slabše poslovanje od sprva predvidenega. Pri tem je treba opozoriti, da Umar predvideva 0,9-odstotni padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji in dvoodstotno inflacijo, pri čemer tuji analitiki v Sloveniji pričakujejo še slabše podatke. V banki tudi ugotavljajo, da je bilo leto 2011 rekordno z 675 začetimi stečajnimi postopki v Sloveniji, v letu 2012 se razmere ne izboljšujejo, saj je bilo v prvih šestih mesecih začetih že 330 stečajnih postopkov. Ti podatki nikakor ne govorijo v prid temu, da bi slovenskim bankam brez jasne pomoči in strategije uspelo izpolniti zahtevano kapitalsko ustreznost samo z predvidenimi dokapitalizacijami.