Česen iz Prlekije je bil poslovni izziv za kmetovanje

Veliko povpraševanje po slovenskem česnu v času, ko so nam trgovci na prodajnih policah ponujali večinoma kitajskega, je bilo ob siceršnjem pomanjkanju slovenskega tržnega pridelka vrtnin velik izziv tudi za Maria Kurtovića iz Ljutomera.

Do pred dvema letoma, ko je postal lastnik zapuščene kmetije v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru s 4,5 hektara obdelovalne zemlje, se s kmetijstvom ni nikoli ukvarjal in tudi izobražen ni v tej smeri. Danes je njegova kmetija, ki jo je poimenoval Kmetijsko gospodarstvo (KMG) PanOrganic, največja pridelovalka česna v Sloveniji in glavna preskrbovalka velikih trgovcev.

Čeprav se s kmetijstvom prej ni ukvarjal, tako kot tudi ne njegovi starši, se je nanj kar dobro pripravil – s prebiranjem literature, brskanjem po internetu, obiskom pridelovalcev česna v Franciji ... A brati in poslušati je nekaj drugega kot zares delati, prizna Kurtović, ki pri pridelovanju česna sodeluje s številnimi strokovnjaki, med domačimi posebej omeni Mišo Pušenjak iz KGZS Zavoda Maribor.

V prvem letu, ki ni bilo najbolj rodovitno, je na lastnih in najetih površinah (skupaj osem hektarov) pridelal v povprečju pet ton česna na hektar in ves pridelek prodal kot rinfuzo. »Imeli smo srečo, da nas je Mercator sprejel za dobavitelja in smo tako prišli v trgovine, letos tudi prvič z lastno blagovno znamko,« pojasnjuje Kurtovićev sodelavec Niko Miholič.

Letos, ko so česen pridelovali že na 15 hektarih, bo pridelka skupaj že več kot sto ton, saj so ga na hektar pridelali od šest do devet ton. Prodajajo ga v večje slovenske trgovine, pakiranega pod blagovno znamko »Česnek« (prleško poimenovanje česna). Zaradi kratke distribucijske poti pride na trgovske police še svež, z vsemi značilnimi lastnostmi in hranljivimi snovmi.

»Česnek« je pridelan po načelu integrirane pridelave in ima certifikat Global G.A.P. Nanj so v KMG PanOrganicu še posebno ponosni, saj je sinonim za dobro kmetijsko prakso (good agricultural practice), in so šele četrto kmetijsko gospodarstvo na svetu, ki ima takšen certifikat.

Kako najti prostor za kolobar

»Za prihodnje leto načrtujemo pridelavo na 35 hektarih. Problem je z zemljo, ki jo najemamo večinoma v okolici Ljutomera. Česen se kolobari in na njivi, kjer je rastel lani, ga letos ni. Težava je, ker ljudje ne dajejo radi zemlje v najem le za eno leto. S kmeti se zato zaradi kolobarja dogovarjamo za zamenjavo zemljišč, s katerih smo pobrali česen, za njihova, kjer so pridelovali katero drugo poljščino. Če imamo srečo, se s kom dogovorimo. Dostikrat podpišemo pogodbo za eno leto, in če hočemo kaj dobiti, moramo zvišati tudi najemnino. Tako najemnina za hektar zemljišča doseže tudi 500 evrov,« pravi Miholič in dodaja, da je tudi zato slovenski česen drag.

Površine so obdelane strojno in tudi ročno. Vsak česen je očiščen ročno. »Najemnina pa sezonska delovna sila, ki jo najamemo za pobiranje pridelka, zvišata ceno pridelka. Naša delovna sila je dražja od kitajske, španske ali argentinske, zato je tudi česen dražji, je pa po kakovosti nekaj povsem drugega.« Mario Kurtović ima okoli sebe zbrano skupino mladih ambicioznih posameznikov, ki obvladajo sodobne tehnologije pridelave in predelave, standarde, razvojne usmeritve. Vsak dela na področju, na katerem je najboljši.

»Že letos smo posadili tudi 1500 drevesc goji jagod, s katerih bomo pobrali pridelek in ga dali na trg konec jeseni. Prihodnje leto nameravamo to proizvodnjo še razširiti. Začeli bomo tudi nov projekt, nasad ameriških borovnic,« razkriva Miholič.

Vložek, velik pol milijona

V KMG PanOrganic je bilo doslej vloženih približno pol milijona evrov, od tega je dve tretjini lastnih, tretjina pa najetih posojil, pojasnjuje finančni zalogaj Mario Kurtovič.

»Z vložkom sem nabavil specialno kmetijsko mehanizacijo za pridelavo vrtnin, dodatno nakupil kmetijska zemljišča in stavbišče za postavitev skladiščne hale. Hkrati sem obnovil objekte starejše kmetije v okolici Ljutomera. Zdaj poteka prvi del izvedbe naložbe v napravo trajnega nasada ameriških borovnic, z vso pripadajočo infrastrukturo za prilagoditev na podnebne spremembe.«

Denar za projekt je pridobil tudi iz razpisa evropske pomoči (ukrep 121) za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, ki ga je leta 2012 objavilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. »Vrednost naložbe je 580.000 evrov, od tega sofinancirani del znaša 240.000 evrov, znotraj tega pa država sofinancira 25 odstotkov.«

Kurtović zdaj intenzivno načrtuje 2,9 milijona evrov vredno naložbo v širitev primarne kmetijske pridelave in v skladiščno-predelovalne prostore z opremo. »Omenjene naložbe še ne želim podrobneje predstaviti, lahko pa vam zagotovim, da bosta pridelava in predelava zelenjave in sadja vključeni v shemo višje kakovosti. Naložba bo, če jo bomo uresničili, pozitivno učinkovala na celotno občino Ljutomer. Predvideni so nova delovna mesta, novi produkti, tehnologija itd. V svoj delovni krog sem vključil skupino agronomov tehnologov, ki že aktivno sodeluje z nizozemskimi kolegi, od katerih bo projekt kupljen.«

Kurtoviću ambicij, idej in delovne vneme ne manjka. »Tudi o podjetništvu v kmetijski panogi razmišljam in usmerjam vse v ustanovitev kmetijske zadruge, ki bo delovala po povsem novem modelu in bo manjšim kmetom pridelovalcem omogočala, da bodo za svoje delo plačani po načelu 'fair trade' in seveda ob prevzemu. Korist v tej zgodbi bi bila dvostranska: pridelovalci ne bodo vsako leto znova iskali odjemalcev, saj jim bo zadruga omogočala dolgoročno pošteno sodelovanje in posledično pripadnost, kakovost in zadovoljstvo. Zadruga pa bo z rastjo imela boljša pogajalska izhodišča in s tem večji dobiček, ki ga bo lahko vlagala v nove proizvodne procese. V teh pa bodo spet lahko sodelovali člani zadruge, ki bodo svojim primarnim kmetijskim proizvodom zvišali dodano vrednost. Zadruga bo skrbela tudi za pomoč v tehnologiji, izposojo specialne mehanizacije, preskrbo s sadilnim materialom itd.«