Delo na črno se povečuje

Povpraševanje po delu na črno se je izjemno povečalo v Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji.

Objavljeno
24. marec 2014 15.02
*iza* Delo na crno
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana − Evropska komisija je objavila raziskavo Eurobarometer o delu na črno v državah članicah Evropske unije. Približno vsak deseti Evropejec (11 odstotkov) priznava, da je v zadnjem letu kupil blago ali plačal storitve, povezane z delom na črno, štiri odsotke jih prizanva, da so prejeli neprijavljeno plačilo za svoje delo. Poleg tega je vsak trideseti od svojega delodajalca plačilo delno prejel v gotovini, na roko. 60 odsotkov vprašanih jih kot glavni razlog za nakup neprijavljenega blaga ali storitev navaja nižje cene, 22 odstotkov pa usluge prijateljem. Polovica vprašanih med glavne razloge za delo na črno navaja obojestransko korist, sledijo težave pri iskanju redne zaposlitve, previsoki davki in pomanjkanje drugih prihodkov.

Evropejci za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravijo 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov. Največ povpraševanja je po domačih popravilih in prenovah, popravilih avtomobilov, čiščenju na domu in hrani.

Raziskava kaže, da je poslabšanje razmer na trgu dela od leta 2007 povzročilo porast zasebne ponudbe dela na črno. Prav tako je zaznati večjo sprejemljivost plačevanja na roko. Med ukrepi držav članic za boj proti delu na črno, ki so se izkazali za uspešne, velja posebej omeniti neposredne davčne spodbude ali kupone za storitve, ukrepe za spodbujanje davčne morale ter ukrepe za lažje odkrivanje in strožje sankcije.