Do novih izdelkov, trgov in rasti tudi s prevzemi

Letošnje gospodarsko leto ni burno le zaradi gospodarske krize, ki ji v nekaterih državah sicer počasi pojenjuje sapa, ampak tudi zaradi številnih napovedi prevzemov, povezav, združevanj in nakupov velikih gospodarskih družb, posameznih enot ali le delov proizvodnje teh družb. Največji prevzem je že na začetku leta napovedal Pfizer.

Poleg Pfizerja se o velikih, večdesetmilijardnih dolarskih, evrskih in jenskih prevzemih dogovarjajo tudi drugi farmacevtski velikani, vendar ne le ti, ampak tudi multinacionalke iz drugih dejavnosti, kot so, na primer, informacijsko-komunikacijska industrija, energetika, prehranska industrija in zavarovalništvo. Večino prevzemov so napovedala ameriška podjetja.

Nekateri drugi so izbrali drugačno, predvsem pa cenejšo pot povezovanja. Takšna sta primera ustanovitve skupnega podjetja med farmacevtskima družbama GSK in Novartis ter velikega kontejnerskega ladijskega združenja P3, ki ga ustanavljajo danski Maersk Line, francoski CMA CGM in švicarski MSC. Združenje P3 bo upravljalo 252 kontejnerskih ladij, katerih zmogljivost je 2,6 milijona standardnih zabojnikov (TEU).

Pfizer je prevzemno ponudbo umaknil

Kako so je prevzema lotil Pfizerj? Ta je aprila razkril, da je upravnemu odboru AstraZenece januarja predstavil nezavezujočo ponudbo o morebitni združitvi, za katero bi odštel 74 milijard evrov. V Pfizerju so prevzem, ki so ga v AstraZeneci zavrnili in delničarje pozvali, naj se na ponudbo ne odzovejo, utemeljevali z razvojem novih zdravil za premagovanje raka. Tudi večkratni poskusi niso bili uspešni.

AstraZeneca je Pfizer gladko zavrnila, ker so v njegovi napovedi videli poskus sovražnega prevzema. Pfizer je ponudbo zato popravil na 77 in nato na 85 milijard evrov. V dogajanje se je vključila tudi britanska vlada, saj bi to bil v primeru sklenitve posla največji prevzem kakšnega britanskega podjetja s strani tujcev. Pfizer se je obrnil tudi na britanskega premiera Davida Camerona in mu pojasnil svoje namene. Cameron je Pfizer pozval, naj predstavi več, in zagotovil, da je prevzemna ponudba v britanskem nacionalnem interesu.

Tudi to ni pomagalo. Na koncu je Pfizer pred štirinajstimi dnevi odnehal, vendar ni vrgel puške v koruzo, saj po šestih mesecih lahko ponovi ponudbo o prevzemu. V tem času bo nagovarjal večje delničarje naj pristanejo na ponudbo o prevzemu in pritiskal na upravo AstraZenece naj se omehča.

Najaktivnejša je farmacevtska industrija

Napovedani prevzemi in povezave v farmacevtski industriji so se zgodili zato, ker oddelkom za raziskave in razvoj v zadnjih letih ni uspelo razviti kakšnega pomembnega novega zdravila, tako imenovani blockbuster, ki bi na leto prinašalo več milijard prihodka. Poleg tega so potekli patenti za več zdravil, ki so jih ceneje začele proizvajati generične tovarne. Pomembno je tudi, da je zaradi varčevanja v zdravstvenih blagajnah večine držav čedalje manj denarja za zdravila.

V reorganizacijo farmacevtske industrije sodijo še nekatere druge napovedi. Aprila je Novartis objavil, da bo enoto z zdravili za živali prodal Eli Lilly, enoto za cepiva, brez cepiv proti gripi, pa GSK. Ta pa bo Novartisu prodal svojo onkološko enoto. Posel med Novartisom in Eli Lilly je vreden 3,9 milijarde evrov, med Novartisom in GSK pa 5,1 milijarde dolarjev. Za onkološko enoto GSK bo Novartis odštel 11,6 milijarde evrov.

Bayer pa je napovedal, da bo od ameriškega Mercka odkupil enoto za proizvodnjo izdelkov za osebno nego in zdravil za prodajo brez recepta. Posel je vreden 10,4 milijarde evrov. Bayer je prav tako sporočil, da bo proizvodnjo aparatov za obravnavo bolezni ožilja za 300 milijonov evrov prodal ameriškemu Boston Scientific. Pred kratkim je kanadski Valeant Pharmaceuticals izrazil interes za prevzem proizvajalca botoxa Allergan za več kot 45 milijard dolarjev.

Svoj položaja na trgu proizvodov za nego kože močno krepi tudi Nestle, ki je od podjetja Valeant Pharmaceuticals International za 1,4 milijarde dolarjev odkupil pravice za prodajo več ključnih dermatoloških izdelkov v ZDA in Kanadi.

Nekatere vlade so do prevzemov skeptične

Poglejmo še nakaj letošnjih napovedi večjih prevzemov ali povezav v drugih panogah. General Electric (GE) je okrepil prevzemni boj za energetsko del francoskega Alstoma. Francoska vlada je do prevzema skeptična, ker gre za strateško pomemben energetski sektor. V prevzemna prizadevanja se je zdaj vključil tudi Siemens, ki vrednost Alstomove energetike ocenjuje na 10,5 do 11 milijard evrov. Prevzemno ponudbo bo objavil najpozneje 16. junija. GE je veljavnost svoje ponudbe podaljšal do 23. junija.

Vodstvi ameriških podjetij ATT in DirecTV sta se dogovorili o združitvi, ki je vredna 48,5 milijarde dolarjev, Comcast pa je napovedal prevzem Time Warner Cable za 45 milijard dolarjev. Tretja največja japonska življenjska zavarovalna družba Dai-ichi Life Insurance je sredi prejšnjega tedna napovedala, da bo za 5,7 milijarde dolarjev prevzela ameriško Protective Life.

Čakajo na odobritev varuhov konkurence

Tudi ameriška prehranska industrija je začela veliko združevalno tekmo. Tyson Foods je, da bi prehitelo tekmeca Pilgrim's Pride, napovedal prevzem Hillshire Brands, ki je le malo pred tem napovedal prevzem Pinnacle Foods za 4,3 milijarde dolarjev. Pilgrim's Pride je za Hillshire Brands ponudil 6,4 milijarde dolarjev, Tyson Foods pa je odgovoril s 6,8 milijarde dolarjev.

Iz vsega omenjenega je razvidno, da so številna velika podjetja v dobri finančni kondiciji in da hočejo izkoristiti možnosti za ugodno zadolževanje v času okrevanja po finančni krizi, kar jim omogoča milijardne prevzeme. Večina omenjenih prevzemov in povezav bo končanih, ko jih bodo odobrili varuhi konkurence.